Krka
Delničarjem Krke 1,10 evra na delnico
Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2010
Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi se 37,18 milijona evrov oziroma 1,10 evra bruto na delnico namenilo za izplačilo dividend
Delničarji novomeške farmacevtske družbe Krka bodo na junijski skupščini odločali o uporabi 161,75 milijona evrov bilančnega dobička.
Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi se 37,18 milijona evrov oziroma 1,10 evra bruto na delnico namenilo za izplačilo dividend, ostalo pa za druge rezerve iz dobička oziroma prenos v naslednje leto. Nadzorni svet je na včerajšnji seji skupaj z upravo družbe pripravil predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2009. Delničarji se bodo tako na skupščini, ki bo 17. junija, odločali o predlogu, da se 62,28 milijona evrov iz bilančnega dobička nameni za druge rezerve iz dobička, prav toliko - 62,28 milijona evrov - pa naj bi prenesli v naslednje leto, je Krka danes sporočila preko spletnih strani Ljubljanske borze.
Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.
Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.
Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev
Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.
Komentar Društva MDS
Prejeta vprašanja novinarja Dnevnika, dne 03. marec 2010 19:45.
"4. Katera podjetja so lani financirala vaše združenje in v kakšnem znesku? Prosimo vas, če nam lahko navedete poimensko katera podjetja so lani financirala vaše združenje."
Vnaprej hvala za odgovore, ki bi jih potrebovali do četrtka 4. marca do 17. ure.
S spoštovanjem
Matjaž Polanič
novinar Dnevnika
Odgovor Društva MDS poslan dne, 04. Marca 2010 ob 15.52 uri.
"Zaradi izredno kratkega roka za podajanje odgovorov vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ker moramo skladno s poslovnimi dogovori, za razkritje pogodbene stranke najprej sami pridobiti njihovo soglasje."
Glede na to, da VZMD svojim članom (koliko jih je, ni znano) sploh ne zaračunava članarine, ga očitno v celoti financirajo gospodarske družbe in drugi neznani donatorji. MDS članarino zbira, vendar ta predstavlja le 10 odstotkov njegovih prihodkov. Kot nam je sporočil Stanković, je imel MDS konec decembra lani 42 članov, ki so lani plačali 1260 evrov članarine. Z donacijami je MDS zbral 4250 evrov, z opravljanjem dejavnosti pa je zaslužil 8200 evrov. Primerjava z VZMD pokaže, da je MDS pravi palček, saj je imel VZMD po zadnjih znanih podatkih že leta 2008 307.544 evrov prihodkov.
Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: »Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.«
Premoženje MDS in VZMD
Kolikšno oškodovanje Jadranske pivovarne
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2010 Stran: 9 Foto: Damijan Toplak
Boško Šrot, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško, trdi, da ni bilo v splitski hčerinski družbi nič spornega. Mali delničar Kristjan Verbič (VZMD) edini pri podaljšanju roka za dokapitalizacijo podprl večinskega lastnika
Direktor Centra Naložb Bojan Rajer upa, da se bo do 1. julija našel investitor, ki bo želel družbo dokapitalizirati za 74 milijonov evrov.Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je ob včerajšnji obletnici prvega leta delovanja slovenski javnosti s pomočjo Ljubiše Stanojevića predstavilo primer splitske Jadranske pivovare, katere več kot 99-odstotni lastnik je Pivovarna Laško. Izpostavljeno je bilo, da naj bi bili nekateri objekti Jadranske pivovare (Silos v Vranjiču, nekdanji Mlin Split, Pekarna v Dujmovači, Tovarna testenin v Omišu) skupaj prodani za več kot 50 milijonov evrov, prepoceni. Omenjala se je vloga tamkajšnje Družbe za nekretnine, ki sta jo sicer vodila Marko Sulčič in Tomaž Udrih, a nekdanji prvi laški pivovar Boško Šrot naj bi bil najbolj odgovoren in "zaslužen" za te sporne prodaje.
Sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo kanadske družbe proti Krki
Medij: Večer Avtorj: Sta Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010
Novomeška Krka je v ponedeljek prejela sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbo kanadske družbe Merck Frosst Canada Limited proti Krki in družbi Salus zaradi domnevne kršitve patenta, ki ščiti učinkovino montelukast. Sodba še ni pravnomočna, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Krke.
Družba Merck Frosst Canada Limited je v tožbi iz leta 2008 od sodišča zahtevala, da Krki in Salusu prepove izdelavo, prodajo, ponujanje v prodajo, trženje in uvoz zdravila monkasta ali kateregakoli drugega izdelka v Sloveniji, ki kot zdravilno učinkovino vsebuje snov montelukast. Družba je zahtevala tudi plačilo odškodnine za kršitev patenta.
Vsi bi bili radi nadzorniki Krke
Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9
Za nadzorni svet Krke je do zdaj prišlo 14 prijav, smo izvedeli neuradno. Kandidati naj bi bili dokončno izbrani v začetku maja ob sklicu seje skupščine Krkinih delničarjev.
Med kandidati, ki so se prijavili, je Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola in predsednik Združenja Manager. Ta je včeraj to potrdil za Dnevnik. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa v nadzorni svet Krke predlaga Ludvika Toplaka, rektorja mariborske univerze, revizorko Alenko Podbevšek in zobozdravnika Marjana Česna.
Šestim nadzornikom novomeške farmacevtske družbe Krka, ki zastopajo kapital, se mandat sicer izteče 21. junija. Nadzorni svet je zato imenoval nominacijski odbor, ki naj bi pripravil seznam kandidatov za novi nadzorni svet. Predseduje mu direktor Soda Tomaž Kuntarič, v njem je Bachtiar Djalil, član uprave Kada, od Krkinih nadzornikov paje v odboru predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček. Ta se včeraj ni odzval na naše vprašanje, ali spet kandidira za Krkin nadzorni svet. Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi se v nadzorni svet znova prijavili nekateri od zdajšnjih nadzornikov. Poleg Gomiščka so to še Draško Veselinovič, Alojz Zupančič, Mojca Osolnik Videmšek, Mateja Božič in Anton Rous.
Prijave zbirajo na Krki
Borzne družbe "izgubljajo" delničarje
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Najpomembnejših 15 borznih družb, ki so uvrščene v prvo in standardno kotacijo Ljubljanske borze, je od začetka leta izgubilo že več kot 1700 malih delničarjev. Niti eni od pomembnejših borznih družb letos ni uspelo povečati števila delničarjev, še največ pa so jih izgubili Nova KBM, Petrol, Krka in Sava.
Na drugi strani tuji investitorji v zadnjih tednih nekoliko povečujejo svoje lastništvo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so tuji investitorji v zadnjih dveh letih (do konca januarja) svoj delež povečali za le okoli 1,2 odstotne točke na 7,3 odstotka, v zadnjih dveh mesecih paje največje povečanje zaznati pri Novi KBM in Mercatorju. Vendar paje podatke treba jemati z dobršno mero zadržanosti, saj so na povečanje deleža tujih vlagateljev med drugim vplivali prenosi naložb domačih investitorjev na družbe iz davčnih oaz.
Prav pomanjkanje tujih investitorjev je tudi eden pomembnejših razlogov za skromno likvidnost na Ljubljanski borzi. »Če bi želeli povečati delež tujih investitorjev na slovenskem trgu kapitala, bi morali izpopolniti skrbniške storitve in poravnavo ter prilagoditi vso infrastnikturo. Zato Ljubljanska borza načrtuje prehod na trgovalni sistem Xetra,« pravi direktor svetovalne družbe Masset Consulting Simon Mastnak Na tak način bi lahko po njegovi oceni pridobili več tujih oddaljenih borznih članov, ki bi bih" bolj zainteresirani za promocijo naših družb med tujimi investitorji.
Mali delničarji hočejo v NS Krke
Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 26. 02. 2010 Stran: 10
Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je včeraj nominacijskemu odboru nadzornega sveta družbe Krka poslalo predlog kandidatov za članstvo v nadzornem svetu. Predlagajo Marjana Česna, Alenko Podbevšek in Ludvika Toplaka. Nominacijski odbor mora predlog za imenovanje novih članov nadzornega sveta pripraviti do konca aprila. Ob tem so v VZMD izrazili pričakovanje, da bo nominacijski odbor predlog upošteval tudi zaradi deleža in številčne prisotnosti malih delničarjev v lastniški strukturi ter zgledne ravni korporativnega upravljanja v Krki. V lastniškem deležu družbe je namreč več kot 82.000 malih delničarjev s skupno skoraj polovičnim deležem v celotnem kapitalu Krke.
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.
Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.
SBI TOP pod mejo 1000 točk
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2010 Stran: 8
Tečaji večine delnic so v preteklem tednu stagnirali, tako da sta vodilna indeksa Ljubljanske borze, SBI 20 in SBI TOP, izgubila pol odstotka oziroma odstotek vrednosti. SBI 20 je tako vreden okrog 4120 indeksnih točk, SBI TOP pa je prvič po letošnjem 4. januarju spet vreden manj kot 1000 točk, natančneje 999,76 točke. V tem tednu so bile v ospredju delnice Mercatorja, Nove KBM in Krke.
Za delnico Mercatorja je bil pretekli teden dober, saj se je učvrstila na vrednosti tik pod 170 evrov. To, da se številni finančni in strateški investitorji zanimajo za nakup 36 odstotkov Mercatorja, ki ga prodajajo banke (delnice so zasegle Infond Holdingu) in čemur naj bi sledila še prevzemna ponudba, so očitno investitorji ocenili pozitivno. Prejšnji teden je bilo z delnico Mercatorja okrog 325 tisoč evrov prometa, kar je relativno veliko. A investitorji očitno čakajo na 8. februar, ko je skrajni rok za oddajo nezavezujočih ponudb in ko bo že več znanega, kolikšen je pravzaprav interes za nakup pomembnega, morda tudi večinskega deleža v Mercatorju, in ali lahko delnica ob morebitnem prevzemu seže tudi višje, recimo prek 200 evrov. Od (nejprodaje 23-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju bosta najbrž močno odvisna tudi finančni položaj Pivovarne Laško in vrednost te delnice.
