Nespodoben poziv državi
NatisniMedij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 07. 2009 Stran: 5
Pooblaščenec delničarjev Telekoma Slovenije Rajko Stanković - predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je velikega lastnika, državo, na skupščini delničarjev pozval, naj uredi plačilno nedisciplino, saj je prvi človek Telekoma pred tem potarnal, da zaradi ukrepov regulatorja trga še tisti operaterji, ki so Telekomu plačevali račune, tega sedaj ne počno več.
Če se bo tako stanje nadaljevalo, naj bi imel Telekom kar nekaj deset milijonov evrov škode. Načeloma gre za precej nespodoben poziv: država naj disciplinira regulatorja, ki naj bi bil po definiciji neodvisen organ, in to zato, ker se škoda povzroča večinsko še vedno državnemu podjetju. Poziv jasno priča, da je v tej državi vsej »novi« politiki navkljub - ali pa prav zato popolnoma neproblematično, da politika odloča o vsem. Posebej pa v telekomunikacijah, kjer je bil vpliv politike doslej zares izjemen. Problem, ki se kuha že nekaj mesecev (ali pa let), je seveda večplasten, prepleten ter zapleten in taka bi morala biti tudi rešitev. Koje bil Telekom Slovenije še popoln monopolist, je njegove cene določala država; tudi po načelni liberalizaciji je bilo še dolgo tako. Dejanske stroške je bilo - in jih je očitno še vedno - težko določiti. Na liberaliziranem trgu določa ceno seveda trg.
Na slovenskem telekomunikacijskem trguje Telekom Slovenije s svojo infrastrukturo še vedno močno prevladujoč, zato tudi pripravlja tako imenovane vzorčne ponudbe. Bakrenih žic pač nihče ne vleče več, zato je Telekom tam monopolist. Pri sodobni optiki, na primer, so razmerja drugačna. V mobilni telefoniji tudi. Kakor koli. Alternativni operaterji so s Telekomom že pred leti na podlagi vzorčnih ponudb podpisali pogodbe. Pogodbene obveznosti je načeloma treba izpolnjevati, čepa ima pogodbenik nanje pripombe, je pot znana. Preko regulatorja.
Eden od operaterjev je presodil, da so Telekomove cene previsoke, zato sije kar sam izračunal, kolikšna naj bi bila cena. In takšno plačuje. Koje Telekom pripravil nove vzorčne ponudbe z višjimi cenami, seje poskušal zavarovati tudi s povišanimi bančnimi garancijami. In z določilom, da neplačnikom ne bo prodajal novih storitev. Alternativni operater pa seje na sodišče pritožil nad višino bančnih garancij.
Sodišče je ugotovilo, daje za ta primer pristojen kar regulator. Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apekjje odločila, da so zahtevane bančne garancije previsoke, poleg tega pa še, da mora Telekom tudi neplačnikom takoj ponuditi nove storitve. Regulatorje v želji po liberalizaciji trga dejansko odločil, da mora Telekom vso ponudbo (razjprodajati tudi svojim dolžnikom, neurejene odnose pa naj rešuje sodišče. Pred časom so nekateri alternativni operaterji, ki so svoje dolgove dotlej poravnavali, že nehali plačevati račune. Na drugem delu vedno bolj vročega bojišča med Telekomom in regulatorjem je slednji nove Telekomove vzorčne ponudbe ocenil kot neprimerne in določil po lastni oceni primerno ceno. S takšno se v Telekomu seveda ne strinjajo, saj trdijo, daje najnižja v Evropi.
Se je Telekomu preteklo obnašanje vrnilo kot bumerang? Večina neplačnikov ima namreč do njega različne - upravičene ali (večinoma) neupravičene - odškodninske zahtevke, katerih skupna rdeča nitje, da je Telekom tako ali drugače onemogočal konkurenco. Alternativa, ki svojo ponudbo praviloma gradijo na nižjih cenah, uporabljajo pa Telekomovo infrastrukturo, bi zanesljivo ukrepali korektneje, če bi svoje pogodbene dolžnosti izpolnjevali, potem iskali pravico pri regulatorju in na koncu še na sodišču. A odločili so se za drugo pot. Želijo morda doseči nekakšno »prisilno« poravnavo?
