"Regulator omogoča razmere, ki Telekomu povzročajo milijonsko škodo"
NatisniMedij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2009 Stran: 16
Skupščina delničarjev Telekoma Slovenije
Bruto dividenda TS je šest evrov na delnico - Državi dobrih dvajset milijonov evrov - Po velikih naložbah v tujini v prihodnosti tudi lepe dividende
Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije so z 99,993 odstotka glasov potrdili, da se lanski bilančni dobiček 68.525.917,05 evra razdeli na dobrih 39 milijonov evrov za dividende, skoraj 29,5 milijona evrov pa prenese v naslednje leto. Na vsako od nekaj več kot 6,5 milijona delnic bo izplačana dividenda šest evrov bruto. Največja (52,54-odstotna) lastnica, država, bo tako dobila 20,5 milijona evrov dividende, Sod okrog 5,5 milijona in Kad dobra dva milijona evrov. Celotna skupina TS je v letu 2008 ustvarila 852 milijonov evrov poslovnih prihodkov, ki so rasli v vseh družbah skupine, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (ebitda) je bil 312,2 milijona evrov (36,7-odstotna stopnja), dobiček pred obrestmi in davki (ebit) pa 128,5 milijona evrov.
Z rastjo prihodkov in ebitda se TS lahko pohvali kot eden redkih v Evropi, je ugotavljal predsednik uprave TS Bojan Dremelj. Čisti dobiček je lani s predlanskih 88,4 milijona evrov rahlo upadel na 86 milijonov evrov. Kapital družbe je ostal praktično nespremenjen (1066 milijonov evrov), razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom pa se je s 63,8 povečalo na 67,9 odstotka. Ob znatnih naložbah, lani predvsem na Kosovu, se je za 22 odstotkov, na 380 milijonov evrov, povečal neto finančni dolg skupine. Na velike naložbe kažejo tudi podatki o dobičku in ebitu. Okrog devet odstotkov poslovnih prihodkov je skupina že lani ustvarila v tujini, Dremelj pa pričakuje vsaj podvojitev deleža. Leto 2008 je bilo zelo razburljivo, je na skupščini delničarjev pojasnil Bojan Dremelj. Začela se je gospodarska kriza in se hitro razširila; Dremelj je prepričan, da je telekomunikacije niso spodbudile, imajo pa del odgovornosti za reševanje težav.Na kar so evropski operaterji že navajeni, saj dobiček iz klasičnih dejavnosti že dolgo upada, širokopasovni del se umirja, mobilna telefonija je tudi že v vrhu.
Uprava TS končuje štiriletno delo, v katerem se bo organizacija družbe iz vertikalne spremenila v horizontalno integrirano. Prav reorganizacija družbe • z enim omrežjem, enim operaterjem in številnimi storitvami je zdaj prava izbira, je navedel Dremelj. In trditve podkrepil s številkami: Swisscom, ki je bil pred natanko dvema letoma prvi, je najuspešnejši. Da gre za pravo pot, se vidi pri Madžarih in na Hrvaškem; po dolgem upiranju se pripravljajo na spremembe v Nemčiji. Le Telekom Austria se še kar upira in zato zaznava slabše poslovne rezultate. Optična omrežja bodo tista, ki bodo zaznamovala prihodnost, je prepričan Bojan Dremelj. Slovenija je po stopnji razvoja v svetovnem vrhu. Pri internetni televiziji je bila lani v Evropi druga, takoj za Francijo.
A pri razvoju TS postaja ovira regulativa. Bojan Dremelj je prepričan, da je vloga regulatorja zelo pomembna, ko trg še ni dovolj konkurenčen. Ko pa je trg razvit tako kot slovenski, bi se regulator lahko umaknil. A pri nas stvari potekajo v obratni smeri. Regulator se krepi. Če bo na trgu dostopa do infrastrukture uveljavljeno načelo, da bo moral TS vso svojo infrastrukturo takoj ponuditi tudi konkurenci, potem preprosto ne bo imel interesa za razvoj. Ker TS po sklepu regulatorja in po Dremljevi razlagi ne more uveljavljati svojih konkurenčnih interesov, so tudi tisti tukajšnji operaterji, ki so Telekomove storitve doslej plačevali, ustavili plačila. Za TS pa lahko to pomeni tudi več deset milijonov negativnega učinka. Takšna napoved je zastopnika malih delničarjev na skupščini delničarjev spodbodlo, da je apeliral na največjega delničarja, državo, da uredi plačilno nedisciplino.
Usmeritev TS na trge Jugovzhodne Evrope se je v zadnjih letih po Dremljevih besedah izkazala za pravilno, v prihodnosti pa ob velikih naložbah pričakuje tudi lepe dividende. Gibtelecom pa je dragulj, majhen operater, ki nosi lepe dividende. Na vprašanje malega delničarja o domnevnih nepravilnostih v Bosni in Hercegovini oziroma v Republiki srbski, je Bojan Dremelj povedal, da na anonimke sicer neradi odgovarjajo, da pa služba notranjega revidiranja m ugotovila nobenih nepravilnosti. Tudi domnevnih preplačil naložb v tujini ni bilo. TS se vedno obrne na enega od uglednih svetovnih cenilcev in še nikoli ni plačal višje cene od ocene cenilcev.
Na tretji očitek o slabem sodelovanju v skupini, celo tekmovalnosti, je Bojan Dremelj odgovoril, da je sodelovanje vedno boljše, do sprememb pa ni mogoče priti čez noč, saj so družbe dolgo delovale ločeno. Zdaj pa vse več projektov delajoskupaj. Aleš Stergar Skupščina TS dividende Telekoma Slovenije presek bruto dividenda za , delniške knjige na delnico obdobje XII. 1998 1,298 € 1995 IX. 1999 2,504 € 95-96 IX. 2000 1,294 € 95-97 VIII. 2001 1,008 € 95-97 VII. 2002 1,634 € 1997 VI. 2003 1,627 € 01-02 IX. 2004 2,408 € 98-03 VIII. 2005 5,106 € 97-99 VI. 2006 5,268 € 2005 VI. 2007 6,130 € 2006 VI. 2008 12,800 € 2007 VI. 2009 6,000 € 2008 DELO Bojan Dremelj
