Šušteršič še ne bo vrgel puške v Žerjavovo koruzo
NatisniMedij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2012 Stran: 9
Ker vladna SLS Radovana Žerjava ne podpira popolnega umika države iz NLB in NKBM. finančni minister Janez Sušteršič napoveduje: Prodajo bomo spet odprli in predlagali čez pol leta ali leto dni. A kaj bo vmes?
Da bo SLS dala rdečo luč Šušteršičevemu predlogu za popolni umik države iz bank, smo napovedovali. Čepravje prav Žerjav kot gospodarski minister odgovoren za konkurenčnost in internacionalizacijo gospodarstva, je bila njegova stranka recimo proti prodaji Mercatorja in nenaklonjena prodaji Ljubljanskih mlekarn francoskemu Lactalisu.
SLS ob živilski industriji ščiti še bančno
In argument SLS, zakaj naj država ohrani kontrolni delež (25 odstotkov plus delnica) v NLB? Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevcje že v sredo dejal, če strnemo, da kontrolni delež državi omogoča ohranitev vpliva na najpomembnejše strateške odločitve v sistemskih bankah - »se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko« in zato pri tem »ne vidimo tako velikih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja«.
Da bo tak argument res prepričljiv za vlagatelje, ki so dobro poučeni o dosedanjem ravnanju slovenske države kot lastnice, ni verjetno, menijo poznavalci. Tudi minister Sušteršič je predlagal popoln umik prav zato, ker vlagatelji v pogovorih kažejo popolno nezanimanje za solastništvo z državo.
Sušteršič zagotavlja, da zaradi zavore SLS ne bo vrgel puške v koruzo, da bo popoln umik spet predlagal čez pol leta ali leto dni. V tem času bo tudi usklajen program *:estrukturiranja NLB z evropsko komisijo, kar je nujen pogoj za prodajo NLB.
Kaj bo zdaj?
Vse tri največje državne banke potrebujejo kapital in ni še jasno, ali bodo banke lahko očiščene prek sistemske slabe banke. In kaj napoveduje Sušteršič?
1. NLB: na skupščini 29. decembra bodo delničarji odločali o novi 375-milijonski dokapitalizaciji, ki naj bi bila vplačana še letos. A se utegne zaplesti, država denarja nima in minister Sustersic je prepričan, daje časa več. V tem primeru se zaradi upada kapitalske ustreznosti utegne vkapital konvertirati 320-milijonsko posojilo Coco, s katerim je država junija dokapitalizirala NLB. Lastniški delež države v NLB bi s tem zrasel na skoraj 80 odstotkov.
Na petkovi skupščini, kjer država pri večini točk zaradi neoperativne AUKN sploh ni mogla glasovati, je NLB dobila dva nova nadzornika (morala bi jih pet), strokovnjaka za prestrukturiranje: Gaela de Pontbrianda in Marianne Okland. V upravo Janka Medje je bil za področje operativnega poslovanja banke imenovan Nimo Motazed, ki gaje za NLB našla »headhunterska« agencija in je na področju IT deloval v londonski Citigroup, WestLB Diisseldorf in dunajski Erste Group Bank. Nova Kreditna banka Maribor
2. NKBM: banka si bo kapitalsko ustreznost poskušala dvigniti z izdajo 100 milijonov obveznic CoCo - a zasebni vlagatelji, ki jih išče država, ne kažejo zanimanja in verjetno bo morala »kot vmesna rešitev« vskočiti država, je potrdil Sušteršič. Za prihodnje leto je predvidena še 300-milijonska dokapitalizacija, smo pisali.
3. Abanka: v teku je dokapitalizacija, s katero poskuša banka zbrati vsaj 50 milijonov evrov od razpisanih 90 milijonov.
V petek je državni zbor sprejel spremembe zakona o bančništvu, in če bodo brez zapletov (veta) uveljavljene, bo omogočil zdaj največji, četrtinski lastnici banke - to je Zavarovalnici Triglav -, da brez prevzemne ponudbe dokapitalizira Abanko. Hkrati bi z zakonom Triglav spet dobil glasovalne pravice vAbanki, ki jihzdaj nima, ker državni lastniki Abanke presegajo prevzemni prag. To možnost je omenil Sušteršič, formalno organi Triglava še niso dokončno odločili.
Popravek zakona o bančništvu
► Omogoča izjemo pri zakonu o prevzemih, če je izrečen nadzorni ukrep Banke Slovenije (BS) - kljub preseganju prevzemnega praga ni potrebna objava prevzemne ponudbe in ni odvzema glasovalnih pravic.
► Bolj operativno so določeni izredni ukrepi BS: od imenovanja izredne uprave bank, prisilne prodaje delnic za račun obstoječih delničarjev do dokapitalizacije.
► BS lahko imenuje izrednega pooblaščenca v banki ter dobiva posebne ukrepe nadzora (lahko recimo začasno prepove ali banki omeji odsvojitve ali obremenitve njenega premoženja, zahteva dokončanje poslov s strankami ...).
► BS lahko po novem nekomu z odločbo prepove opravljanje funkcije bančnega nadzornika.
