Novost, uvedba in znižanje
Natisni
Medij: Kapital
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 05. 2011
Stran: 63
Dodan nov prekršek. Novela (je začela veljati 18.5. 2011 ) Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 ) prinaša nov člen, ki ureja odpravo nasprotja interesov, v zvezi z njim pa je dodan tudi nov prekršek. Z globo se kaznuje poslovodstvo, prokurista ali izvršnega direktorja delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi brez soglasja nadzornega sveta, upravnega odbora ali skupščine, ali teh organov ne obvesti o sklenitvi pravnega posla. Odprava nasprotja interesov. 38a. člen (odprava nasprotja interesov). ( 1 ) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo lahko sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, mora soglasje dati skupščina. (2) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo mora o sklenitvi pravnega posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki je manjši od deleža iz prejšnjega odstavka, v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, mora o sklenitvi posla obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini. (3) Član organa, ki odloča o soglasju iz prvega odstavka tega člena, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov ožji družinski član družbenik ali tihi družbenik družbe, s katero se sklepa posel ali je udeležen na dobičku te družbe na katerikoli drugi pravni podlagi. (4) Za ožjega družinskega člana iz prejšnjih odstavkov se štejejo osebe, ki so opredeljene v tretjem odstavku 308.a člena tega zakona. (5) Ne glede na 263. člen tega zakona odškodninska odgovornost poslovodje ni izključena, čeprav je za sklenitev posla dala soglasje skupščina. (6) Če soglasje iz prvega odstavka tega člena ni bilo dano, se šteje, da je pravni posel ničen. (7) Akt o ustanovitvi lahko za sklenitev pravnega posla iz prvega odstavka tega člena določi strožje omejitve. Vir: Zakon o gospodarskih družbah Uvedba davčnih blagajn. Finančno ministrstvo je predstavilo predlog zakona o davčnih blagajnah - ta zadeva okoli 50 tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino in katerih poslovanje bo dodatno nadziral Durs. Za zavezanca za uporabo davčnih blagajn je v predlogu zakona opredeljena "pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino" (zavezanci). Izjeme v predlogu niso predvidene. Zavezanci bi morali začeti uporabljati davčne blagajne tri mesece po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da bi se davčne blagajne začele uporabljati v drugi polovici leta 2012. Podjetjem ne bo treba zamenjati registrskih blagajn, če bodo te izpolnjevale predpisane zahteve - v tem primeru bodo morala dokupiti in priključiti le nadzorno enoto. Davčna blagajna je namreč sestavljena iz "navadne" registrske blagajne in nadzorne enote, tako imenovane fiskalne kontrolne naprave (FKN). ki beleži vse dogajanje v blagajni in jo nadzira Durs. Pri nabavi FKN bo, kot izhaja iz predloga, uveden odprt sistem: država bo predpisala parametre FKN in na trgu jih bodo lahko ponujali različni proizvajalci (pri zaprtem sistemu država predpiše za FKN enega dobavitelja). Po predlogu zakona se cena FKN giblje od 43 evrov (najosnovnejše enote) do 3-100 evrov. kolikor stane mrežna FKN, namenjena uporabnikom z več blagajnami. K temu bodo morala podjetja prišteti še stroške blagajn, če ne bodo skladne s predpisanimi standardi. Predlog predvideva za samostojne podjetnike od 1.200 do 10 tisoč evrov globe (plus od 400 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe) oziroma za podjetja od 1.200 do 30 tisoče evrov globe ( plus od 600 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe), če nimajo davčne blagajne, ali je recimo ne registrirajo pri Dur.su, ali temu ne omogočijo posredovanja podatkov. Cilj uvedbe davčnih blagajn je zmanjšati davčne utaje pri gotovinskem poslova nju. Durs predvideva, da je v Sloveniji davčna vrzel štiriodstotna, kar ob učin kovitejšem pobiranju davkov pomeni neto povišanje DDV za 41,6 milijona evrov. Znižanje notarske tarife. 1. maja 2011 se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), ki določa obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in je začel veljati 5. aprila 2011. Pravilnik o zemljiški knjigi ureja podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev po prvem in drugem odstavku 126. člena Zakona o zemljiški knjigi, o elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog udeležencev v zemljiškoknjižnih postopkih, o načinu pretvarjanja pisnih listin, ki se predložijo v zemljiškoknjižnih postopkih, v elektronsko obliko, o elektronskem vročanju v zemljiškoknjižnih postopkih, o objavah oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih, o vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin in zagotavljanju javnosti informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin. Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri ureja podrobnejša pravila o vsebini, strukturi in načinu elektronske izmenjave podatkov, ki jih vključujejo obvestila iz 115. člena Zakona o zemljiški knjigi in elektronskega posredovanja podatkov o izvedenih vpisih iz drugega odstavka 177. člena zakona. Ker ZZK-1C uvaja spremembe na področju vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov in določa nova opravila notarjem, katera je treba ustrezno ovrednotiti z določitvijo notarske pristojbine, je minister za pravosodje danes določil spremembe in dopolnitve Notarske tarife, ki bodo začele veljati 1. maja 2011. Po novem je za sestavo zemljiškoknjižnega postopka določena enotna notarska tarifa v višini 37 evrov (z DDV 44,40 evrov). Za sestavo zemljiškoknjižnega predloga za oblikovanje etažne lastnine pa 60 evrov, saj gre pri tej vrsti za zahtevnejše opravilo. V primerjavi z veljavno Notarsko tarifo ta sprememba pomeni enostopenjsko tarifo ne glede na vrednost predmeta. Za stranko, ki je vložila zemljiškoknjižni predlog po notarju do uveljavitve sprememb Notarske tarife, za vrednost predmeta npr. 140.000 evrov, to pomeni prihranek v višini 66 evrov. Če bo fizična ali pravna oseba v svojem imenu vložila zemljiškoknjižni predlog samostojno po elektronski poti bo morala za to opravilo plačati sodno takso po Zakonu o sodnih taksah in notarsko pristojbino po dopolnjeni Notarski tarifi (Tarifna št. 18) za pretvorbo listin v elektronsko obliko in prevzem listin, ki so podlaga vpisu v zemljiško knjigo ter hrambo teh listin do pravnomočno končanega zemljiškoknjižnega postopka v višini 25 evrov. Notar je po določbah ZZK-1C ob sestavi in vložitvi zemljiškoknjižnega predloga namreč dolžan pretvoriti listine v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti predlogu. Izvirnike listin pa hraniti vse do pravnomočnosti vpisa, nato jih vrne predlagatelju (142. člen ZZK-1C). Stranka, ki je sama vložila zemljiškoknjižni predlog do uvedbe elektronskega vlaganja, je plačala za vrednost nepremičnine v višini npr. 60.000 evrov sodno takso 122, if) evrov po 1.1. 201 i pa 60 evrov. Z uvedbo elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov bo stranko bremenil strošek sodne takse in notarske pristojbine po Tarifni št. 18 v višini 25 evrov (skupaj z DDV 30 evrov). Skupni prihranek za stranko bo v višini 32,40 evrov, saj se je zaradi uvedbe informatizacije v zemljiškoknjižnem postopku delo sodišča v teh postopkih ustrezno ovrednotilo in so se znižale sodne takse (od 1. i. 2011). V primerih vložitve zemljiškoknjižnega predloga po notarju bo strošek za stranko samo 37 evrov (skupaj z DDV 44,40 evrov) ne glede na vrednost predmeta, saj v teh primerih pristojbina za sestavo predloga vključuje tudi pristojbino za pretvorbo listin v elektronsko obliko in hrambo izvornih listin do pravnomočno končanega zemljiškoknjižnega postopka. Čeprav, je novela Zakona o zemljiški knjigi, ki so ga vložili koalicijski poslanci in je bil potrjen v državnem zboru konec marca 2011, nekoliko drugačna od predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, je v zvezi s stroški zemljiškoknjižnega predloga za stranko upoštevano vodilo in cilj, ki ga je zasledovalo ministrstvo za pravosodje, to je, da bodo stroški vložitve predloga pri notarju za stranko večinoma nižji, medtem ko bo sam vpis potekal hitreje ter prispeval večjo pravno varnost. ■ Če bo fizična ali pravna oseba v svojem imenu vložila zemljiškoknjižni predlog samostojno po elektronski poti bo morala za to opravilo plačati sodno takso za pretvorbo listin v elektronsko obliko in prevzem listin, ki so podlaga vpisu v zemljiško knjigo ter hrambo teh listin do pravnomočno končanega zemljiškoknjižnega postopka v višini 25 evrov.
