NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13
Težko reševanje mariborskega finančnega poloma
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko. Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd. Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stankovič v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, v društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.







