Na širnih oceanih in v lokalnem časniku
NatisniMedij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 08. 01. 2011 Stran: 6
Egon Bandelj, prvi človek Splošne plovbe Če poslanci pred petnajstimi leti ne bi sprejeli zakona o prevzemu dolgov Splošne plovbe Portorož, tega intervjuja ne bi bilo. Slovenija bi že zdavnaj ostala brez svojega ladjarja, njegove dolgove (več kot sto milijonov dolarjev) pa bi morala v vsakem primeru poravnati. Toliko let pozneje vemo, daje Splošna plovba večkratno poplačala državi tedanji prevzem dolga in da zdaj sodi med najuspešnejša slovenska podjetja.
Uspešnost ladjarjev je dokaj relativna zadeva, podobna hoji po skrajnem robu racionalnega. Če vprašate Egona Bandlja, edinega člana uprave, bivšega pomorca, vam popolnega odgovora na vprašanje, kje je skrivnost njihovega uspeha, ne bo mogel dati.
»Najbolj zaslužne so razmere na svetovnem pomorskem trgu, ki so v resnici ena velika ladjarska borza. Nihče ne zna zanesljivo napovedati, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev, denimo.« Še bolj skrivnostno se zdi vprašanje, zakaj so pri Splošni plovbi naredili odmik od dolgoletne prakse in se odločili za časopisno-založniško dejavnost. Niti v teoriji ni možnosti, da bi s tem razpršili svoja precejšnja poslovna tveganja.
Zakaj ste se odločili za prevladujoče lastništvo v Primorskih novicah?
Glede na dobre rezultate poslovanja smo si lahko privoščili, da ponudimo temu časopisu stabilnost in da ostane primorski. Saj so bile Primorske novice že doslej primorske ... So bile, ampak želimo, da ostanejo še naprej.
Je bila kakšna možnost, da ne bi bile?
Ne vem. So pa prejšnji lastniki večinoma v finančnih težavah. Saj to ni vaša osnovna dejavnost. Zato marsikoga zanima, zakaj se spuščate v ta posel. Tudi večina dosedanjih lastnikov, teh, ki so nam prodali deleže, se je ukvarjala z drugo dejavnostjo. Nekateri lastniki, na primer Dnevnik, bi lahko bili v navzkrižju interesov. Že, ampak vi se doslej niste veliko ukvarjali z drugimi dejavnostmi.
V čem je sprememba?
V preteklosti nismo imeli takšnih finančnih možnosti. Nekateri primerjajo to potezo s tistim, kar je počela Pivovarna Laško z Večerom in Delom in jima na koncu povzročila veliko preglavic. Zgodba Večera in Dela se v primeru Primorskih novic ne more ponoviti. Nas ne zanimajo deleži ne Dnevnika, ne Dela, ne Večera. Razumem.
Ampak kako aktivni lastnik boste pri Primorskih novicah?
Primorske novice so naša dolgoročna naložba. Vsaj do tedaj, ko bomo uspešno poslovali, kar pa je odvisno od svetovnega pomorskega trga. Glede Šrotove poteze pri časopisih pa naslednje: verjetno je Šrotova ekipa vedela, kaj želi doseči, ampak je prehitro zašla v težave zaradi menedžerskih odkupov. Splošni plovbi pravzaprav nI potrebna boljša podoba v Sloveniji, ker sploh niste odvisni od slovenskega trga. Časopisno založništvo pa tudi ni kdo ve kako donosna dejavnost ...
V nasprotju z nekaterimi drugimi lastniki ne pričakujemo, da bi od Primorskih novic črpali dividende. Ko smo pridobili 38-odstotni delež, smo želeli pridobiti tista dva sedeža v nadzornem svetu, ki so ju imeli prodajalci deležev, vendar so se preostali lastniki povezali in nas brez naše vednosti preglasovali na skupščini. To je bil res nenavaden odnos in nasprotovanje tedaj največjemu lastniku. Tega si ne znamo razložiti. Ko smo pridobili 52-odstotni delež, smo želeli aktivno sodelovati pri imenovanju direktorice, podaljšanju njenega mandata ali kar koli že. Ampak preostali lastniki niso želeli sodelovati in so še s starim nadzornim svetom podaljšali mandat direktorici samo tri dni pred skupščino, na kateri smo dosegli pravo razmerje moči v nadzornem svetu (imenovali smo pet novih nadzornikov). Ena in druga poteza starih nadzornikov in direktorice nista naleteli na naše odobravanje.
V kakšnem položaju je vaš časopis, bodo potrebni kakšni posegi, spremembe?
Primorske novice so ena od prepoznavnih blagovnih znamk na Primorskem. Želimo preprosto še izboljšati njegovo prepoznavnost. Bo zamenjava direktorice? Novi nadzorni svet se je konstituiral v sredo [5. januarja]. Imenovanje direktorja je v pristojnosti nadzornega sveta. Ali lastnik nima kakšnih pričakovanj ali želja? O tem zdaj ne morem govoriti. Je možno, da bi za tem nakupom stal nemški ladjar, ki je močan in nekako predstavlja pričakovanja, da bi imelo nemško gospodarstvo večji vpliv v Sloveniji, s tem pa tudi vpliv na javno mnenje in na del politike? To je vprašanje za nemškega ladjarja, ne zame. Nemško podjetje je v stoodstotni lasti zasebnikov in ne vidim povezave med zasebnim podjetjem in interesi nemške države ali nemškega gospodarstva. Če v ozadju ni Nemcev, ni poslovnih interesov, ostane samo informativno-politični propagandni interes.
Bo novi lastnik pomembno vplival na uredniško (programsko) politiko?
Uredništvo deluje v skladu s sprejeto programsko zasnovo in določenimi cilji družbe ter vsakoletnim poslovnim in finančnim načrtom.
Kaj menite o predlagani ustanovitvi Slovenskega logističnega holdinga? Slovenske železnice bi potrebovale povezavo z močno in uspešno evropsko železnico. Iz hrvaških medijev beremo, da želijo rudi Hrvati pritegniti strateškega partnerja m si posebej želijo sodelovanja s Hartmutom Mehdornom. Glede holdinga pa se nisem opredeljeval. Finančnega problema Slovenskih železnic (glede na njegovo velikost) ni možno sanirati brez tuje strokovne in finančne pomoči. Vse drugo je samo podaljševanje životarjenja. S tujo podporo bi se Slovenija lahko še bolj dejavno vključila v mednarodne blagovne tokove, s čimer bi bilo mogoče prekiniti dosedanjo samozadostno prakso delovanja zgolj v domačih okvirih. Naivno pa je pričakovanje dotoka tujega kapitala, ne da bi vlagateljem omogočili vstop v lastništvo.
Bi bilo narobe, če bi za gradnjo tretjega pomola prišel tuji investitor? Tretji pomol ni področje, s katerim se ukvarjam. Pristanišče in ladjar imata skupno samo morsko vodo. Za nameček pa vaše ladje v Luko Koper niti ne zaplujejo pogosto. Upravljanje pristanišča in ladjarja sta dve povsem ločeni zgodbi. Ko je pred leti Luka Koper želela kupiti Splošno plovbo, je bilo to povsem nerazumno dejanje. Takega primera ni na svetu.
Ste slišali, da bi se morda največji prevoznik kontejnerjev Maersk zanimal za vlaganja v Luko Koper? V medijih sem bral, da nameravajo v italijanskem Tržiču graditi terminal, kar me navdaja z optimizmom, da se bo kriza kmalu končala. To lahko razberemo iz takšne pripravljenosti na velika vlaganja. Slovenska gospodarska politika je v krizi. Ste kaj odvisni od tega? Ne. Poslujemo izključno na svetovnem trgu. Vse prihodke ustvarimo na svetovnem trgu. Že vsaj 25 let se financiramo v tujini, kredite najemamo predvsem v nemških bankah. Tudi če bi se kaj zgodilo podjetju, to ne bi obremenjevalo slovenskega finančnega sistema niti davkoplačevalcev.
Koliko pa ste odvisni od politike?
S politiko želimo dobro sodelovati, zaradi družbene odgovornosti do naše države in državljanov. Nikoli pa nismo želeli, da bi politika vplivala na naše poslovne odločitve. Pred dobrimi tremi leti, ob prodaji državnega deleža, so se politiki vpletali v Splošno plovbo. Vi osebno pa ste soglašali, da se državni delež proda nemškemu kupcu. Bil je javni razpis in dražba. Na dražbi so sodelovala tri podjetja: Luka Koper, Mercata in Peter Dohle. Menil sem, da je edino tuji ladjar lahko naš strateški partner, da je za nakup imel lastna finančna sredstva in da ne bo obremenjeval slovenskega bančnega sistema. Poslujemo izključil no na svetovnem trgu. Vse prihodke ustvarimo na svetovnem trgu. Že vsaj 25 let se financiramo v tujini, kredite najemamo predvsem v nemških bankah. Tudi če bi se kaj zgodilo podjetju, to ne bi obremenjevalo slovenskega finančnega sistema niti davkoplačevalcev.
Klik do ČLANKA V CELOTI.
