Naše umirajoče delničarstvo
NatisniMedij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 12. 2009 Stran: 9
Zaupanje (malih) delničarjev v slovenski trg kapitala je nizko, kar se odraža tudi v pesimističnem vzdušju na Ljubljanski borzi. Luknjičava prevzemna zakonodaja je pustila na cedilu marsikaterega iz lastništva iztisnjenega delničarja.
Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je iz dneva v dan manj prometa. Po precejšnjih padcih vrednosti delnic v letih 2007 in še posebej v letu 2008 pa tečaji bolj ali manj stagnirajo tudi v letošnjem letu. Ob tem je opazno, da je hkrati vedno manj prometa na naši edini borzi, četudi jo je pred dobrim letom kupila Dunajska borza in so bila z omenjenim prevzemom pričakovanja dokaj velika. Vendar so slabši makroekonomski podatki za Slovenijo, tudi nedokončane tajkunske zgodbe, v katere so vpletene (vsaj) borzne družbe Pivovarna Laško, Istrabenz, NFD Holding, Infond Holding, Center Naložbe, posredno pa še Mercator, zmanjšale zaupanje (malih) vlagateljev v nakupe vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi.
Slabe pretekle izkušnje, ko se z zakonodajo ni znalo ali želelo ustrezno zaščititi pravice malih delničarjev, ter so zlasti na področju prevzemov (spomnimo se ljubljanskega BTC, Droge Kolinska, finančnih holdingov, da številnih neborznih družb, med katerimi sta tudi SCT in Perutnina Ptuj, raje ne omenjamo) iz lastništva iztisnjeni delničarji prejemali neustrezno nizke prevzemne premije, če so jih sploh bili deležni.
Nepregledni menedžerski prevzemi, ki so šli na škodo družb (najbolj zloglasna primera sta Pivovarne Laško in Istrabenza), ki so jih ti isti menedžerji vodili, in je bilo tako oškodovano premoženje delničarjev, tudi niso doprinesli k večjemu zaupanju malih delničarjev, pa tudi tujih (institucionalnih) investitorjev ne. Ti se soočajo še z dodatnim problemom, kako investirati na Ljubljansko borzo nekaj milijonov evrov, če pa praktično le delnica novomeške farmacevtske družbe Krka preseže, pa še to ne vedno, dnevni promet milijon evrov.
Mali delničarji so se pred dvema letoma tudi opekli z do zdaj v Sloveniji največjo javno ponudbo delnic (IPO) Nove KBM, ko so smeli delnice kupovati po 27 evrov, ki pa so danes na Ljubljanski borzi vredne pol manj. Razni skladi s Kajmanskih in še kakšnih otokov pa so izkoristili takratni presežek denarja ter takoj po uvrstitvi na borzo delnice, ko so te kotirale po 40 in več evrov, prodali z dobičkom. Še danes ni povsem znano, kdo vse, morda tudi iz Slovenije, se je skrival za lastniki teh skladov, ki jim je Janševa vlada s pomočjo Andreja Bajuka prodala delnice druge največje slovenske banke. Najbrž bo sedaj treba veliko časa, da se bo kdo opogumil, in znova (od)šel iskati svež denar na borzo, četudi je to v razvitem svetu poleg izdaj (podjetniških) obveznic in bančnih posojil ena najbolj razširjenih oblik iskanja svežega kapitala.
Tako smo pred dnevi predstavnike samih borznoposredniških hiš slišali reči, da dokler se stvari (zakonodajno) v Sloveniji ne bodo uredile, svojim strankam ne bodo priporočali nakupov slovenskih, ampak tujih delnic. Spet drugi trdijo, da je Janševa vlada storila še vsaj eno za slovenski kapitalski trg slabo potezo, ko je kar 40-odstotno obdavčila dobičke od izvedenih finančnih instrumentov, četudi ti nemalokrat poskrbijo tudi za povečan borzni promet z delnicami.
Pahorjeva vlada pa sedaj obljublja preobrazbo Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe v portfeljska vlagatelja, pa tudi, da bodo na novo državno agencijo prenesene določene strateške naložbe, kar bi lahko pomenilo, da bodo nestrateške lahko tudi tarče prevzemnikov. Podoben scenarij je mogoč tudi v Mercatorju in Pivovarni Laško, kjer so banke, ki so Infond Holdingu zaplenile omenjene delnice za nevrnjena posojila, najbrž le začasne lastnice. Vse to bi lahko dalo dodaten zalet Ljubljanski borzi, a je pri tem veliko čejev, hkrati pa bi nekdo naposled moral začeti urejevati slovenski trg kapitala pri temeljih in ne le blažiti negativnih posledic.
Kršeni zakoni in kodeksi
Preslabo pa pri reševanju delničarskih sporov delujejo tudi slovenska sodišča. Spomnimo le na primer majske (stopniščne) skupščine delničarjev Pivovarne Laško, ko še vedno ni bilo na sodišču odločeno, ali sta bila takrat izvoljena nadzornika izvoljena zakonito. Sedaj pa že deluje nadzorni svet v drugačni (dopolnjeni) sestavi, katerega odločitve bi lahko bile v prihodnosti za nazaj v skrajnem primeru tudi razveljavljeni. Predstavniki društev malih delničarjev, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), pa opozarjajo še na visoke sodne takse, ki jih morajo bodisi njihova društva ali posamezne fizične osebe plačevati pri vlaganju tožb. Država bi lahko zastopnike malih delničarjev oprostila vsaj pri plačevanju taks pri vložitvi izpodbojnih tožb na sprejete sklepe na skupščinah delničarjev, so prepričani.
So pa mali delničarji slabo izkušnjo pridobili po privatizaciji družbenega premoženja z lastninskimi certifikati, ko so po večini lahko te certifikate vlagali le v pide (pooblaščene investicijske družbe), pri čemer so nekateri upravljavci (tudi zaradi zakonodaje) obogateli, velika večina pa je po nekaj letih komajda iztržila nominalne vrednosti svojih certifikatov.
Država pa očitno ni sposobna odigrati svoje vloge niti pri nastavljanju nadzornikov družb, ki se ponavadi, tako kot uprave, vsaka štiri leta po parlamentarnih volitvah zamenjujejo, ob tem pa velikokrat predstavniki države ne spoštujejo niti lastnih zakonov in kodeksov, ki so jih sprejeli. Tako kot na mnogih področjih nas v Sloveniji očitno čaka še veliko dela pri urejanju področja trga kapitala.
