Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 12. 2009 Stran: 21
Ljubljana - Tudi po včerajšnjem nekajurnem sestanku med bankami upnicami, največjima lastnikoma in upravo Istrabenza še vedno ni jasno, kakšna usoda čaka koprski holding. Jasno je zgolj, da imajo pogajalci čas za dogovor o prostovoljni poravnavi do danes do 15. ure, za izglasovanje prisilne poravnave pa do jutri do 15. ure. Bankirji se bodo očitno sestajali do zadnjega. V celotno dogajanje pa je dodatno zmedo vnesla nepričakovana ponudba bankam za odkup vseh njihovih terjatev s 25-odstotnim diskontom, ki jim jo je prek posrednika poslala ruska družba JSC Gazprom Neft, nekdanji Sibneft.
Težki pogoji JSC Gazprom Nefta
Avtentičnosti te ponudbe sinoči nihče od bankirjev ni preverjal, bi pa lahko bila glede na skeptičnost do slovenskega državnega sistema za nekatere bankirje mamljiva. Po naših informacijah so banke ponudbo dobile od svetovalne družbe Tax Group Klemna Šešoka. Kako resna je njihova ponudba, lahko zgolj ugibamo, tako kot tudi, ali jo bodo banke resno obravnavale, saj se rok za odgovor izteče danes. Vendar velja ob tem omeniti, da se ruske energetske družbe zaradi slovenske geostrateške lege že nekaj let zanimajo za vstop v slovensko energetiko, posebno za Petrol in skladišče naftnih derivatov na Srminu, ki je v lasti Istrabenza in Petrola. Zlasti je za strateške interese ruskih energetskih družb pomemben Srmin kot kopenski naftni terminal na severu Jadranskega morja, ki bi jim prinesel nadzor nad naftnimi tokovi v srednji in jugovzhodni Evropi.
Do ruske ponudbe je marsikdo skeptičen. Zgolj odkup terjatev od bank namreč JSC Gazprom Neftu ne bi omogočil, da se polasti Istrabenza, saj se s tem še ne more rešiti obstoječih lastnikov, ki imenujejo nadzornike, upravo in odločajo o prodaji ključnega premoženja. Toda ob tem ne gre spregledati, da bi podobno kot sedaj banke upnice lahko izsiljeval obstoječe lastnike z insolventnimi postopki in jih prisil na primer v konverzijo terjatev v lastniški delež, s čimer bi prevzel nadzor nad podjetjem. Omenimo, da je eden od pogojev Rusov izglasovanje prisilne poravnave in razveljavitev unovčitve vseh repo pogodb, s čimer bi Istrabenz med. drugim ponovno postal skoraj 20odstotni lastnik Petrola.
Spet aktualna prisilna poravnava
Istrabenz je sicer včeraj banke upnice s posebnim pismom opozoril na iztekajoči se rok za odločanje o prisilni poravnavi. Če namreč katera od bank ne bi glasovala, bi to pomenilo glas za stečaj Istrabenza. Po trditvah naših virov so se bankirji, ki so v zadnjih tednih delovali dokaj enotno, spet razdelili. Nekateri so se dejansko začeli zavedati tveganosti stečaja, zato so včeraj začeli ponovno intenzivno pripravljati teren za prisilno poravnavo. Pozno v noč so predstavniki Istrabenza z bankami pripravljali tako imenovani stranski dogovor, s katerim bi banke prepričali o glasovanju o prisilni poravnavi z zavezo, da bi v tem primeru dobile v zavarovanje svojih terjatev premoženje. Proporcionalno, torej glede na delež terjatev, bi banke tako dobile v zastavo nepremičnine in naložbe Istrabenza v hčerinskih družbah. Takšno zavezo bo mogoče izpeljati zgolj, če se bosta Abanka Vipa in Hypo banka odpovedali predznambi zastavne pravice zaradi izterjave svojih terjatev na premoženju Istrabenza, s katero sta se poleti s pomočjo sodišč postavili pred preostale upnike.
Manj možnosti so po včerajšnjih sestankih pripisovali prostovoljni poravnavi, za katero so se bankirji navdušili v začetku meseca. Petrol je namreč jasno povedal, da svojega predloga ne namerava spreminjati in torej vztraja, da je njegovo 30milijonsko poroštvo unovčeno zgolj v primeru, da Istrabenz ne bo uspel poplačati svojih finančnih zavez do bank (obresti, za katere bi veljal polletni moratorij, in glavnico, za katero dogovor predvideva triletni moratorij). Kot smo poročali, banke zahtevajo brezpogojno poroštvo, na kar Petrol ne želi pristati. Zlasti tuje banke, ki so sicer spomladi zahtevale stečaj Istrabenza, so najbolj vztrajne in ne želijo popuščati. Izkazalo se je, da nekatere domače banke do včeraj sploh niso vedele, da njihovi zastopniki od Petrola zahtevajo nerazumne pogoje unovčitve poroštva. Vendar so se pogajalci kljub temu odločili, da bodo do zadnjega na mizi pustili tudi predlog prostovoljne poravnave.
Več bankam grozi kapitalska neustreznost
V vprašanje reševanja Istrabenza se v zadnjih dneh bolj intenzivno vključujejo tudi predstavniki vlade.
V nasprotju z nekaterimi ministri, med katere naj bi sodila zlasti gospodarski in razvojni minister Matej Lahovnik in Mitja Gaspari, finančni minister Fr.anc Križanič opozarja pred škodljivimi in nepredvidljivimi posledicami morebitnega stečaja. Ne zgolj za družbe iz Istrabenzovega sistema, ki jih v primeru stečaja čakata nadaljevanje agonije in poceni razprodaja, ampak zlasti na posledice za slovenski finančni sistem. »Kondicija« nekaterih bank je namreč zaradi recesije že tako načeta, da bi jih rezervacije za terjatve zaradi stečaja pahnile pod rob kapitalske ustreznosti. Pri tem se omenjajo tri banke, Probanka, Abanka Vipa in Hypo banka, medtem ko bi bila kapitalska ustreznost NKBM lahko ogrožena, če bi v prihodnjem letu v resne težave zašli na primer še gradbinci. Poleg tega ni mogoče napovedati niti, kakšne bi bile posledice stečaja Istrabenza na nekatere slovenske finančne holdinge, ne samo na NFD Holding z več deset tisoč malimi delničarji, ki je nasedel v Istrabenzu.
Sibneft od Abramoviča do Gazproma
Nekoč največja zasebna ruska naftna družba Sibneft je bila do leta 2005 v lasti Romana Abramoviča in Borisa Berezovskega, ki sta se do družbe dokopala skozi divjo rusko privatizacijo, ki se je je prijel vzdevek dolg za delnice (izbrani ruski oligarhi so v zameno za lastniške deleže državi odobrili posojila). Zaradi prepletenega lastništva nikoli ni bilo natančno znano, kolikšen delež Sibnefta je imel v lasti Abramovič in kolikšen lastnik je bil Berezovski. Gazprom je sicer leta 2005 (kmalu po aretaciji lastnika Yukosa Mihaila Hodorkovskega) za 72-odstotni delež Sibnefta odštel okoli trinajst milijard dolarjev, od česar naj bi slabih deset milijard dolarjev prejel Abramovič. Prvotno je bilo sicer mišljeno, da bi Abramovič in Hodorovski združila svoji družbi, s čimer bi nastala ena največjih svetovnih energetskih družb, vendar je načrte preprečila aretacija slednjega.
Gazprom je po nakupu Sibneft preimenoval v JSC Gazprom Neft. Dokazane rezerve JSC Gazprom Neft po zadnjih podatkih presegajo 6,9 milijarde sodov nafte, kar družbo uvršča med dvajset največjih naftnih družb na svetu. JSC Gazprom Neft ima v lasti številne družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo nafte in plina, več rafinerij, distributerjev nafte, izvoznika naftnih derivatov, nekaj deset družb, ki se ukvarjajo s prodajo nafte in njenim črpanjem, in Naftno industrijo Srbije (NIS). Lani je JSC Gazprom Neft ustvaril 33 milijard dolarjev prihodkov in 4,66 milijarde evrov čistega dobička. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so prihodki znašali okoli 16,5 milijarde dolarjev, medtem ko je bilo čistega dobička za 2,38 milijarde dolarjev.
Stečaj bi zavlekle tožbe
Poznavalci insolventnega prava ocenjujejo, da bi stečaj Istrabenza trajal najmanj pet let. Ne samo zato, ker gre za velik in razvejen poslovni sistem, ampak tudi zaradi pričakovanih tožb lastnikov, upnikov in Istrabenza, s katerimi bodo izpodbijali pravna dejanja, poskušali razveljaviti repo pogodbe... Stečajni upravitelj sicer lahko tudi v vmesnem času prodaja premoženje Istrabenza, toda med upnike ne sme razdeliti tistega premoženja, za katerega potekajo pravni spori. Če bi se tožba nanašala na drugačno razporeditev upnikov (koliko odstotkov terjatev pripada posameznemu upniku), delitev prilivov iz stečajne mase ne bi bila mogoča do konca sodnih postopkov.
Vprašanje je tudi, v kolikšni meri bi bili upniki poplačani. Ob uvedbi stečaja se namreč na podlagi cenitve sodnega cenilca izoblikuje likvidacijska vrednost družbe, ki je običajno nižja od tržne. Praksa stečajnih postopkov pa dokazuje, da se premoženje na koncu prodaja celo krepko pod likvidacijsko vrednostjo.
Kot je bilo pričakovati, se bo o usodi Istrabenza odločalo do zadnje minute roka za odločanje o prisilni poravnavi. Za zdaj ni mogoče napovedati niti, ali bo koprski holding na koncu pristal na smetišču zgodovine ali ne.