Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Stresni testi in pregledi aktiv bank, ki so jih opravile zunanje finančne institucije, naj bi pokazale, da so bile državne banke zrele za stečaj. A razlaščeni vlagatelji se s tem ne strinjajo, saj so prepričani, da naše banke niso bile v tako slabem finančnem stanju. Menijo, da so bili stresni testi, ki naj bi pokazali finančno trdnost naših bank, narejeni na preveč črnogledih predpostavkah o gospodarski rasti, pregledi aktiv bank pa na podlagi neustreznih računovodskih standardov. Za to je po njihovem mnenju odgovorna Banka Slovenije, ki je vse to koordinirala.

Kaj je bilo pri izbrisih neustavnega?

Ustavno sodišče je ob presoji zakona o bančništvu, ki je omogočil izbrise, jeseni 2016 sklenilo, da sam izbris podrejenih obveznic in delnic bank ni bil neskladen z ustavo, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in dostopa do informacij v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank. Državnemu zboru je naložilo, da mora to neustavnost odpraviti v šestih mesecih, a se to še ni zgodilo.

Kaj je z zakonom o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev?

Prejšnja vlada je nameravala neustavnost odpraviti z zakonom, ki bi razlaščenim vlagateljem omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. A z zakonom so bili nezadovoljni tako vlagatelji kot poslanci, zato zakon ni bil sprejet. Nova koalicija zdaj napoveduje sprejetje tega zakona.