Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 10. 2009 Stran: 9
Včerajšnje skupščine Infond Holdinga, ki jo je vodil odvetnik Daniel Planinšec, so se udeležili direktor Infond Holdinga Pierpalo Cerani, direktorica Centra Naložb Jana Grbec in predsednik VZMD Kristijan Verbič. (Marko Vanovšek) Včerajšnjo skupščino delničarjev Infond Holdinga je njen direktor Pierpaolo Cerani izkoristil za napoved skorajšnje 200 milijonov evrov težke dokapitalizacije s strani ameriškega sklada Global Emerging Markets, a njihov pogoj naj bi bil, da banke vrnejo zasežene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško
Dobri dve uri trajajoča včerajšnja skupščina Infond Holdinga, na kateri so bili številni novi obrazi - namesto odvetnika Stojana Zdolška ji je predsedoval mariborski odvetnik Daniel Planinšec, kot predsednik uprave je odstopljenega Matjaža Rutarja nasledil Italijan Pierpaolo Cerani, direktorico največjega lastnika (Center Naložbe) pa je tokrat predstavljala Jana Grbec, še pred časom članica uprav Hita in Dela, je spremljala kopica na pol filmskih prizorov.
Tudi takšnih, da je bila zaradi Ceranijevega kajenja skupščina dvakrat celo prekinjena. Grbčeva je včeraj postala tudi nova nadzornica Infond Holdinga, z njenim nasprotnim predlogom pa sta to postala še Poljak Aleksander Tadeusz Galos, ki je trenutno zaposlen v podjetju Hogan in partnerji v Varšavi, ter Giuliano Roggero, svetovalec uprave tržaške družbe Diaco, katere lastnik je ravno Cerani. V nadzornem svetu tako ni več Klaudie Koban Jakopin, Guenterja Soviča in Branka Šibakovskega. Na skupščini je bil s vprašanji zelo aktiven Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki je pred časom na sodišču tudi vložil izpodbojno tožbo zoper sklepe, sprejete na skupščini Infond Holdinga 8. maja, ki je bila sklicana zgolj v osmih dneh.
Uprava Infond Holdinga je že v predlogu sklepa zapisala, da želijo z novim sprejetjem sklepov vendarle zadostiti zakonskim pogojem, vendar je VZMD na včerajšnjo ponovno potrditev sklepov vnovič napovedal izpodbojno tožbo. Hkrati je Verbič upravo povprašal, zakaj ob težki finančni situaciji Infond Holdinga rine v nove stroške pravdanja, in to tudi v primeru t. i. stopniščne skupščine Pivovarne Laško. Odvetnik Planinšec je zgolj odgovoril, da delničarjem pač ni možno prepovedati vlaganja izpodbojnih tožb, medtem ko ga je Cerani dopolnil, da jim gre predvsem za finančno prestrukturiranje družbe in to, da se izognejo morebitnemu stečaju.
Sedež Infond Holdinga vendarle ostaja v Mariboru
Ravno zaradi tega je bil včeraj sprejet sklep, da lahko vsi obstoječi delničarji v skladu s svojimi deleži z denarjem vplačajo do 50 milijonov evrov, pri čemer naj bi bila emisijska cena delnice 3,22 evra. Na opozorilo enega izmed delničarjev, da je mogoče delnico na borzi kupiti za vsega 0,10 evra, je direktorica Centra Naložb dodatno predlagala znižanje emisijske cene delnice na en evro, pri tem pa ni vedela, ali bi to pomenilo tudi znižanje vplačila dodatnega kapitala s 50 milijonov na 15,5 milijona evrov, zato je dodatni predlog umaknila.
Za 156 milijonov evrov pa naj bi se povečal kapital tudi zavoljo zamenjave terjatev Infondovih upnikov za lastniške deleže, a naj bi na to pristala le družba Center Naložbe z blizu 72 milijonov evrov terjatev do Infond Holdinga, ne pa tudi druge družbe, kot so Pivovarna Laško, Delo (slednjemu Infond Holding dolguje recimo kar 6,5 milijona evrov), Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Perutnina Ptuj, Zlata moneta II, NLB, Hypo-Alpe-Adria Bank in Gorenjska banka. Tik pred zdajci se je uprava Infond Holdinga še odločila, da ne bo predlagala prenosa sedeža družbe, ki ima še okrog 32.600 delničarjev, iz Maribora v Ljubljano, češ da ima zdaj za urediti še druge precej pomembnejše zadeve. Zastopnik Fructala na skupščini, odvetnik Simon Jeglič, pa je upravo Infond Holdinga spomnil, da so že septembra upravo prosili za konkretnejšo predstavitev finančnega prestrukturiranja družbe, a odgovora še niso prejeli.
Jeglič je imel različno pravno tolmačenje kakor predsedujoči Planinšec pri tem, kolikšen odstotek mora biti za izglasovanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala, saj je menil, da je po zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (pidov), kar je tudi Infond Holding, za statutarne spremembe treba imeti glasove, ki predstavljajo tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko jih je za sklep (le Center Naložbe) glasovalo le slabih 71 odstotkov, oporekal je tako sprejetemu sklepu in tudi on v imenu Fructala napovedal izpodbojno tožbo. Je rešitelj padel z neba? Toda za največje presenečenje je ob koncu skupščine poskrbel Pierpaolo Cerani, ki je dejal, da so dan pred skupščino prejeli zavezujočo obljubo ameriškega zasebnega sklada Global Emerging Markets (GEM), ki namerava vložiti v Infond Holding 200 milijonov evrov svežega kapitala, kar naj bi izglasovali na naslednji skupščini.
Njihov edini pogoj je, da naj bi banke Infond Holdingu vrnile zasežene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, seveda pa bi jim oni poravnali vse zapadle posojilne obveznosti, saj so, meni Cerani, prepričani, da so banke zasegale in (navidezno) prodale naprej delnice samim sebi po tretjini realne vrednosti. Cerani je tudi pojasnil, da omenjeni sklad upravlja s približno 3,5 milijarde ameriških dolarjev, a na njihovih spletnih straneh je zapisano, da vlagajo v manjše projekte, vrednosti deset do 100 milijonov dolarjev in ne torej 300 milijonov, kolikor približno predstavlja 200 milijonov evrov. Christopherja Browna, ustanovitelja sklada GEM in direktorja za Severno Ameriko, smo včeraj pisno povprašali, ali držijo Ceranijeve trditve in ali sploh pozna Ceranija, a njegovega odgovora do sklepa redakcije žal nismo prejeli. S vprašanji smo se obrnili tudi na predstavnike bank upnic Infond Holdinga (NLB, Nova KBM in Probanka), ki pa so se po pričakovanjih sklicevale na bančno zaupnost med njimi in stranko.
V Probanki so tako recimo navedli, da "na vprašanja, ki se dotikajo posamičnih poslovnih dogodkov, banka ne more dajati konkretnih podatkov, saj je to stvar poslovne politike in naložbene strategije. Tudi sicer v poslovnem svetu ne obstaja praksa, da bi vsebino dogodkov poslovnega značaja, še posebej v času, ko ti niso zaključeni, razkrivali najširši javnosti". V Novi KBM so potrdili, da so bili o Ceranijevih napovedih obveščeni v medijih, a jih ne želijo komentirati. Iz NLB pa niso sporočili prav ničesar.