Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2010 Stran: 11
V društvu malih delničarjev MDS predlagajo, da bi bila namesto 1,10 evra bruto letošnja dividenda za delnico Krke 1,81. Predlagajo tudi tri svoje kandidate za nadzorni svet
Kot je znano, bo letošnja skupščina novomeške farmacevtske družbe Krka, ki bo 17. junija na Otočcu ob Krki, tudi volilna. Na njej bodo izbirali šest (novih) članov nadzornega sveta (predstavnikov kapitala) v devetčlanskem nadzornem svetu. Uprava in nadzorni svet sta za naslednje petletno obdobje, z začetkom mandata 21. junija letos, predlagala dr. Julijano Kristl, mag. Jožeta Leniča, Vincenca Mančka, Mojco Osolnik Videmšek, Matjaža Rakovca in dr. Sergejo Slapničar, v društvu MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) pa menijo, da se pri imenih predlaganih kandidatov za nov nadzorni svet vidi vnovična prevlada s strani državnih skladov Kad in Sod, ki sta "le" 25odstotna lastnika Krke, medtem ko imajo domače fizične osebe v lasti 44 odstotkov novomeške družbe in nobenega kandidata za nadzorni svet. Zato v MDS za nove nadzornike Krke predlagajo mag. Adolfa Zupana (nekdanji vodilni v Telekomu in Tilii, zdaj pa direktor in lastnik zasebne novomeške zavarovalniške družbe), Stojana Auerja (mariborski mestni svetnik) in zobozdravnika Domna Vidmarja.
"Podpiramo imenovanje Vincenca Mančka, ki so ga predlagali upokojenci Krke, in Julijane Kristl z Biotehniške fakultete, med ostalimi pa kot ekonomska strokovnjaka še Sergejo Slapničar ali Jožeta Leniča, nikakor pa ne Mojce Osolnik Videmšek, zdaj zaposlene v NLB, ter prvega moža Zavarovalnice Triglav, Matjaža Rakovca, ki sta po našem mnenju predlagana izključno po politični liniji. Zato predlagamo naše tri kandidate za nov nadzorni svet," je dejal Rajko Stankovič, predsednik MDS, in dodal, da se mora lastniška moč malih delničarjev Krke, domačih fizičnih oseb, nujno odraziti tudi v sestavi novega nadzornega sveta družbe.
Za dividende dodatnih 24 milijonov evrov
V MDS še predlagajo, da v Krki letos razdelijo občutno višje dividende - namesto predlaganih 1,10 evra bruto na delnico namreč 1,81 evra bruto, saj to predstavlja le blizu 38 odstotkov čistega dobička, ki ga je lani ustvarila Krka. Predlagajo tudi, da se na skupščini delničarjev sprejme sklep, da mora uprava družbe predhodno pridobiti soglasje, ko se odloča, koliko dobička bo namenila delničarjem, koliko pa za rezerve oziroma kot preneseni dobiček. V MDS predlagajo še skrajšanje roka za izplačilo dividend s 60 na 30 dni po izvedeni skupščini. Če bi bil na skupščini izglasovan predlog MDS, bi Krka letos za dividende namesto predvidenih 37,2 namenila 61,2 milijona evrov ali 24 milijonov evrov več. Po eni strani je pričakovati, da bosta državna sklada Kad in Sod glasovala proti, a po drugi sta sama izrazila, da bosta glasovala za izplačilo dividend v višini okrog tretjine lanskega dobička podjetij, prav tako državna sklada kakor sama država v trenutni situaciji potrebujeta denar, je prepričan Stankovič. "V preteklosti je preneseni dobiček vsako leto predstavljal večkratnik izplačanih dividend, z višjim izplačilom bi se nagradilo zveste delničarje Krke (vseh je 81.712), ki so pomemben obrambni zid pred morebitnimi prevzemi, in na borzi spodbudilo še večje zanimanje za nakup delnic Krke," sklene prvi mož MDS.
Kaj pa o omenjenih nasprotnih predlogih pravijo v Krki? Predvsem to, da je še v teku sedemdnevni rok, v katerem lahko delničarji vlagajo nasprotne predloge, ki jih mora uprava tudi javno objaviti in k njim podati svoje stališče. "Skladno z zakonom bomo počakali do konca roka, da bomo videli, kakšni bodo nasprotni predlogi. Nato jih bomo v naslednjem tednu skupaj z mnenjem uprave tudi objavili," so sporočili iz Krkine službe za odnose z javnostmi.