Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4
Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom
Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.
Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"
Skrbi o skrbnih pregledih
Da ta postopek ne bo minil brez zapletov, je včeraj namignil Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja. "Pod kakšnimi pogoji in komu bomo vpogled v drobovje Mercatorja omogočili, se bomo odločali posamično," je včeraj povedal kar v vladni palači, po seji strateškega gospodarskega sveta. "Pri tem pa bomo upoštevali interese družbe, interese vseh zaposlenih, interese deležnikov Mercatorja, predvsem pa tudi skrbeli za enakopravno obravnavo vseh delničarjev, tudi malih delničarjev." V javnosti so se namreč pojavile skrbi, da bi lahko kakšen konkurenčen trgovec skrbni pregled zlorabil za industrijsko spionazo. Je pa Debeljak včeraj znova poudaril, da Uprava Mercatorja ni vključena v postopke prodaje. "Danes nimamo nikakršnih informacij o tem, kdo naj bi se sploh zanimal za nakup delnic" in za skrbni pregled. Bo pa uprava pripravila svoj skrbni pregled "v okviru priprav na izdajo morebitnega dodatnega kapitala iz odobrenega kapitala za namene strateških povezav".
Sicer pa naj bi bilo stališče Mercatorjeve uprave ves čas enako glede prodaje, je povedal Debeljak. "Želimo si resne, stabilne, finančno močne lastnike, ki bodo tudi naprej podpirali samostojen nadaljnji razvoj Mercatorja kot vodilnega trgovca v regiji. Želimo torej lastnike, ki bodo sposobni Mercatorju tudi dati, ne pa da bodo v njem iskali samo tisto, kar lahko Mercatorju vzamejo. Mislim, da je tako odgovorno delovanje najmanj, kar lahko največje slovensko podjetje pričakuje."
Kad vztraja
"Kapitalska družba, kljub temu da ni oddala nezavezujoče ponudbe za nakup 36,4-odstotnega deleža Mercatorja, ostaja resen interesent za nakup manjšinskega deleža skupaj z izbranim sovlagateljem," so včeraj sporočili iz Kada. "Odločitev o oddaji zavezujoče ponudbe in izboru sovlagatelja bo Kapitalska družba sprejela po preučitvi poročila o skrbnem pregledu Mercatorja in opravljeni cenitvi družbe." Za 10 odstotkov Mercatorja se zanimajo, ker v njej vidijo "primerno naložbeno priložnost, ki dolgoročno zagotavlja donos in s tem uresničevanje poslanstva Kapitalske družbe".
Pogovori, s katerim tujim sovlagateljem bi stopili v Mercator, torej še zmeraj potekajo. Pogajanja, so sporočili včeraj, se vrtijo okoli pogojev, pravic in obveznosti partnerstva. Je pa prvi mož Kada Borut Jamnik že decembra povedal, da si za partnerja ne želijo trgovske družbe. Da spomnimo, Kad je svoje zanimanje za Mercator pokazal že lansko poletje, ko se je javil na javni razpis NLB. Prav tako pa je Kad dobrih 15 odstotkov Mercatorja že imel, a ga je 2005 pod tržno ceno prodal Istrabenzu.
Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja: "Želimo si lastnike, ki bodo sposobni Mercatorju tudi dati, ne pa da bodo v njem iskali samo tisto, kar lahko Mercatorju vzamejo."