Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3
FINANCE / SANACIJA BANK
Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.
Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.
Dolgotrajni postopki
V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.
Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.
Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih
Na Arharjeve izjave se je včeraj ostro odzval aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po njegovem bi bilo neodgovorno, če bi Banka Slovenije pristala na kakršno koli poravnavo. Poudaril je, da so bili ukrepi v sanaciji bank »zakoniti in pravilni«, ter Pahorju naštel več razlogov, zaradi katerih je predlog za poravnavo »nedopusten« oziroma »škodljiv«. »Nedopustno je, da vaš urad zagovarja partikularne interese in popolnoma zanemari legitimne interese vseh davkoplačevalcev, ki smo prispevali k uspešni sanaciji bančnega sistema,« je zapisal Jazbec v javnem pismu Pahorju.
»Napoved poravnav se lahko razume tudi kot namera, da se ustavi vse razprave in postopke za iskanje odgovornosti za razmere, zaradi katerih je slovenski bančni sistem leta 2013 sploh potreboval sanacijo. Med njimi so nesporno predsanacijske vlade, zlasti vaša vlada, dejstvo tudi je, da je bil dr Arhar v času sanacije predsednik nadzornega sveta NLB,« je zapisal Jazbec.
Arhar je pripisovanje odgovornosti vladi Boruta Pahorja označil za napačno, saj so se po njegovem posledice finančne krize v slovenskem bančnem sistemu odrazile pozneje kot v bankah v drugih državah. »Banke v Sloveniji so imele drugačno premoženjsko strukturo bilance kot banke na zahodu in so bile zato manj odvisne od kapitalskih trgov, ki so hitro erodirali,« je dejal.
Stališče predsednika do vprašanja posledic sanacije bank je pomembno predvsem zato, ker bo moral kmalu imenovati novega guvernerja Banke Slovenije. Datum Jazbečevega odhoda na novo delovno mesto pri evropski bančni uniji še ni znan, po neuradnih informacijah pa se pričakuje, da bo to maja. Takrat bo moral sam imenovati namestnika, Pahor pa bo naslednika začel iskati po volitvah.
Jazbecu je policija predlagala “samozaščito”
Boštjan Jazbec je v pismu predsedniku zapisal tudi, da so trditve Franceta Arharja lahko razumljene kot nedvoumna obsodba tistih, ki so sodelovali pri sanaciji bank, med katerimi je tudi aktualni guverner. »To je nedopustno in posebej problematično v kontekstu groženj, ki jih ta teden prejemam,« je zapisal Jazbec je prek SMS-sporočil prejel več groženj tudi po tem, ko jih je v ponedeljek zvečer prijavil policiji. Ta zdaj preiskuje zadevo, hkrati pa bo center za varovanje in zaščito v sodelovanju s sektorjem kriminalistične policije Ljubljana pripravil ugotovitve, ali obstajajo razlogi za uvedbo varovanja, za kar je zaprosil guverner. Med javnimi funkcionarji, ki do policijske zaščite niso upravičeni avtomatično, bi bil Jazbec prvi, ki bi jo imel. Na policiji so dodali še, da so mu svetovali »samozaščito«, in Banka Slovenije mu je v sredo res priskrbela zasebno varovanje.