Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 02. 2015 Stran: 2
Banka Slovenije Na komisiji za nadzor javnih financ so predlagali tudi kompromisno rešitev izbrisa podrejenih obveznic bank
Ljubljana - »Ne smemo mešati jabolk in hrušk,« odgovarja direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majic na vprašanje, kako je mogoče, da sta dva ocenjevalca različno ovrednotila kapital banke na isti dan. S tem izpodbija enega ključnih argumentov izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije (BS).
NLB je v devetmesečnem poročilu leta 2013 izkazovala 835 milijonov evrov kapitala, Deloitte pa je v poznejšem vrednotenju ocenil negativno vrednost, kar po mnenju izbrisanih lastnikov obveznic pomeni, da je Banka Slovenije hotela prikazati večjo bančno luknjo od dejanske. Obstaja razlika med revizijskimi in nerevizijskimi storitvami, pa poudarja Mojca Majic: »Revizorji revidirajo računovodske izkaze, dajejo zagotovila in preiskujejo na podlagi pravil, ki jih določa mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Revizija se v tem loči od skrbnega pregleda. V tem primeru, torej pri pregledih kakovosti aktive, spoštovanje mednarodnih standardov revidiranja ni potrebno. Naročnik in izvajalec se v pogodbi dogovorita o končnem cilju, namenu pregleda in standardih.«
Revizorji in ocenjevalci vrednosti morajo ravnati strokovno, etično in neodvisno, a pritiski na revizorje so, opozarja Majičeva. Pritiski so tako cenovni kot pri vrednotenju sredstev, ko revizor zahteva večje slabitve, kot bi si želel revidiranec.
Po besedah naše sogovornice agencija pravilnost ocene revizorja in ocenjevalca vrednosti ugotavlja v nadzoru: »Pri tem se ugotovi, ali so bile nepravilnosti, agencija lahko vzame dovoljenje revizorju ali ocenjevalcu, če je mnenje zavajajoče in neustrezno.« Agencija vlaga tudi kazenske ovadbe. O nepravilnostih pri revidiranju bank je Majičeva spregovorila v videointervjuju za našo spletno stran delo.si.
Razčiščevanje o izbrisu
Ali sta bila dokapitalizacija bank leta 2013 in kasnejši izbris podrejenih obveznic in delnic upravičena ali ne, je sinoči razpravljala komisija za nadzor javnih financ.
Guverner BS Boštjan Jazbec je spet zavrnil obtožbe, da so ponarejali dokumente in manipulirali s podatki. Dodal je, da če bi eno ali drugo držalo, bi moral nekdo predložiti ponarejen dokument. Menil je, daje motiv očitkov, ki zdaj letijo na Banko Slovenije, preprečitev ali zaustavitev privatizacije bank, in dodal, da nekoga očitno moti, da je bilo v tem času vloženih 107 ovadb proti odgovornim v bankah. S tem je tudi zavrnil očitke, da se bančna luknja ne preiskuje.
Vprašanja so se vrtela tudi okoli tega, ali je bilo sporočilo komisije, ki je bilo podlaga za izbris, za Slovenjo zavezujoče, saj da so bili programi državne pomoči priglašeni pred 1. avgustom 2103, ko je začelo sporočilo veljati. Državni sekretar Metod Dragonja je pojasnil, da smo to morali upoštevati, ker so se priglašeni programi vmes korenito spremenili. Dragonja je dejal, da so bili po mnenju vlade ukrepi za sanacijo bank izvedeni učinkovito.
»Nikogar si ne upam obtožiti, saj nimam nobenih dokumentov,«, je povedal direktor združenja bank France Arhar, ki je sicer kritičen do izbrisa. Predlagal je, naj se lastnike izbrisanih obveznic denimo povabi k udeležbi pri izplenu od prodaje terjatev slabe banke.
Njegov predlog je podprl tudi nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki je pred tem zagovarjal izbris obveznic. Za rešitev mimo sodnih postopkov se je zavzel tudi Janez Janša (SDS), medtem ko je Dragonja pozval, da je treba počakati na odločitve sodišč. Na ministrstvu za finance so na vprašanje, ali so se z imetniki obveznic pripravljeni pogovarjati o delni poravnavi, odgovorili, da bi »kakršnokoli poplačilo kvalificiranih obveznosti pomenilo državno pomoč«.