V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.
Ljubljana, 12 . april 2021
Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:
»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«
Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).
A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:
- nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
- ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
- zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
- ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.
V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.
S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države, in če že, bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo (bila je imetnica izbrisanih delnic NLB in NKBM, neposredno tudi izbrisanih obveznic KBM9, posredno prek paradržavnih skladov pa še vrste drugih izbrisanih obveznic), kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja.