V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca.
Ljubljana, 5. april 2018
Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.
V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".
Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.
Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.
V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.