Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.
Ljubljana, 19. julij 2016
Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.
Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.
Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:
- Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka,
- pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov
- pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
- sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.