Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 05. 2011 Stran: 9
Skupščina Petrola
Male delničarje zanima, kako uprava Petrola zmanjšuje svojo izpostavljenost do SCT pa tudi naložba v koprski Istrabenz - Bosta Kad in Sod brez glasovalnih pravic?
Ljubljana - Sporni posli s SCT in zgrešena naložba Petrola v koprski Istrabenz bi lahko (znova) razgreli redno skupščino ljubljanskega Petrola. Pojasnila o teh poslih na četrtkovi skupščini pričakujejo mali delničarji, ki skupaj obvladujejo približno tretjino kapitala največje domače naftne družbe.
Po besedah predsednika združenja MDS Rajka Stankoviča male delničarje zanimajo zlasti trije sklopi vprašanj; prvi je, kako aktualna uprava zmanjšuje izpostavljenost do ljubljanskega SCT, ki Petrolu zaradi neplačanih računov dolguje približno 11 milijonov evrov. Zanima jih tudi Petrolova naložba v koprski Istrabenz, predvsem pa, zakaj o tem še nihče ni bil poklican na odškodninsko odgovornost, niti nekdanje poslovodstvo Petrola, niti nekdanji nadzorniki. Tretji sklop vprašanj pa se nanaša na načrte in dividendno politiko Petrola, je včeraj povedal Stankovič.
»Vprašanja o spornih poslih bomo zastavili tudi pisno, da nas uprava na skupščini ne bi odpravila z izgovorom o pomanjkanju časa,« je včeraj poudaril Stankovič. Lahko pa se zgodi, da bo do četrtka zmanjkalo časa za odločanje o tem, ali lahko na skupščini Petrola glasujeta tudi Kapitalska in Slovenska odškodninska družba. To bo med drugim odvisno od tega, ali bo vrhovno sodišče do skupščine odločilo v tožbi, s katero Kad in Sod izpodbijata odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o zamrznitvi glasovalnih pravic.
Odvzem glasovalnih pravic prehuda kazen?
Kot je znano, je ATVP zaradi kršitve zakona o prevzemih pred kratkim v celoti zamrznil glasovalne pravice države v Petrolu, paradržavna sklada pa sta proti glavnemu varuhu kapitalskega trga vložila tožbo na vrhovno sodišče. V njej se državni tožniki med drugim sklicujejo na evropsko direktivo o ponudbah za prevzem; ta v svojih določbah med drugim predpisuje, da morajo biti sankcije za morebitne kršitve sorazmerne s težo kršitev.
Še drugače: tožniki menijo, da je odvzem približno 27 odstotkov glasovalnih pravic v Petrolu bistveno »težja« sankcija, kot je bila dejanska kršitev. Spomnimo, ATVP se je za odvzem glasovalnih pravic odločil po tem, ko so državna podjetja z nakupom nekaj delnic Petrola začasno povečala lastniški delež države v Petrolu in s tem kršila zakon o prevzemih.
V boj med ATVP in državo so se pred kratkim vključili poslanci, ki so državnemu zboru predlagali sprejem tako imenovane avtentične razlage zakona o prevzemih. Potreba po tej je nastala prav po tem, ko je agencija proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje, v dveh primerih (Petrol, Abanka) pa je glasovalne pravice celo odvzela. Avtentična razlaga prevzemnega zakona je bila pred kratkim sprejeta, vendar ATVP Kadu in Sodu ne bo vrnil glasovalnih pravic v Petrolu.
ATVP ne popušča
»Proti odločbi ATVP so stranke postopka na vrhovno sodišče vložile tožbo, o kateri pa to še ni odločilo. Vrhovno sodišče lahko glede na objavljeno avtentično razlago zakona o prevzemih tožbam ugodi in odločbo ATVP odpravi, lahko pa postopek prekine, če bi samo vložilo zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 75. člena v povezavi s 63. členom zakona o prevzemih,« so včeraj na naše vprašanje odgovorili na ATVP. Enako je poudaril prvi mož Soda Tomaž Kuntarič: »Odločba ATVP o odvzemu glasovalnih pravic še vedno velja. Če nam do četrtka ne bo uspelo razveljaviti odločbe agencije, bo blok države brez glasovalnih pravic«
Če Kad in Sod ne bosta mogla glasovati na četrtkovi skupščini, bo največji posamični delničar na skupščini družba Perspektiva Darija Južne. Drugi največji posamični lastnik pa bodo banke, ki obvladujejo približno 15 odstotkov Petrolovega kapitala.