Devetnajst bank upnic še vedno molči

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 12. 05. 2009
Stran: 3
 

Sanacija koprskega holdinga Bankirji se nočejo izjasniti do predlaganih ukrepov -Mah delničar nasprotuje razvrednotenju premoženja -Predlaga odkup delnic po 138 evrov Ljubljana - Kot je znano, Istrabenz samo bankam dolguje za približno 950 milijonov evrov kapitala, ki ga ni sposoben vračati že od konca marca. O tem so znova razpravljali na včerajšnjem sestanku devetnajstih bank upnic, ki so se seznanile tudi z Bavčarjevim načrtom o finančni reorganizaciji Istrabenza. Zadnji, kot je znano, med drugim vključuje predlog o dokapitalizaciji koprske družbe za vrtoglavih 475 milijonov evrov. Prav tako je med predlaganimi ukrepi za sanacijo Istrabenza menda tudi reprogram, odpis dolgov in njihova konverzija v lastniške deleže Istrabenza, vendar bankirji svojih stališč do ukrepov prestrukturiranja precej zadolženega koprskega holdinga tudi včeraj niso želeli uradno razkriti. Za novo presenečenje v vedno bolj zapleteni zgodbi o Istrabenzu je včeraj poskrbel mali delničar Istrabenza Tadej Kotnik; ta je za prihajajočo skupščino vložil nasprotni predlog, s katerim nasprotuje predlogu dokapitalizacije. Z dokapitalizacijo želi Istrabenz s prvopodpisanim Igorjem Bavčarjem zbrati 475 milijonov evrov kapitala. Tudi Kotnik sicer predlaga dokapitalizacijo v enaki višini, kot jo predvideva Bavčar, vendar po desetkrat višji ceni in za desetkrat manj novoizdanih delnic. Natančneje: po Kotnikovem predlogu bi Istrabenz povečal kapital za 14,36 milijona evrov na 35,9 milijona evrov (po Bavčarjevem predlogu bi ga povečali za 143,6 milijona evrov na 165 milijonov evrov), vendar bi za povečanje osnovnega kapitala družba izdala le 3.442.019 novih delnic. Te bi delničarji odkupovali po 138 evrov za delnico, kar skupaj znese 475 milijonov evrov. Bavčarjev predlog nasprotno predvideva, da se osnovni kapital poveča za 143,6 milijona evrov, izdali pa bi 34.420.290 delnic, ki bi jih delničarji lahko vplačevali po 13,8 evra za lot. »Emisijski znesek posamezne nove delnice, ki ga predlaga uprava Istrabenza (13,80 evra, op. p.), je neprimerno nižji od vseh doslej objavljenih vrednotenj delnice Istrabenza,« je svoj predlog utemeljil mali delničar Kotnik, ki ga javnost sicer pozna tudi iz zgodbe o prevzemu Saturnusa Embalaže leta 2005. Takrat je Kotnik javno nasprotoval prevzemni ponudbi avstrijskega prevzemnika Vogel & Noot Verpackungstechnik, saj je ta sramotno nizka. Kot je znano, je avstrijski prevzemnik za delnico Saturnus Embalaže ponujal 36.500 tolarjev. Ker je bila ponujena cena po Kotnikovem mnenju občutno prenizka, je Kad in Sod pozval, naj se opredelita do ponudbe avstrijskega prevzemnika. Če bi Kad in Sod namreč sprejela tako nizko ponudbo, bi jo bili hočeš nočeš prisiljeni sprejeti tudi mali delničarji, je med drugim trdil Kotnik. Na morebitno razvrednotenje premoženja Kotnik opozarja tudi v primeru koprskega Istrabenza. Meni, da bi odkup delnic po 13,8 evra za delnico lahko razvodenil premoženje predvsem tistih delničarjev, ki v dokapitalizaciji ne bi mogli sodelovati z vpisom dokapitalizacijskih delnic v sorazmerju s svojimi sedanjimi deleži. »Podani nasprotni predlog zagotavlja enak skupni emisijski znesek brez takšne razvodenitve. Zato trdno verjamem, da bodo tako uprava kot lastniki po tehtnem premisleku uvideli smiselnost in objektivnost tega nasprotnega predloga ter ga podprli,« je Kotnik med drugim zapisal v obrazložitvi svojega predloga. Pri tem je med drugim spomnil tudi na nekatere znane primere odkupov delnic Istrabenza po precej višji ceni, kot jo zdaj za prihajajočo skupščino predlaga Igor Bavčar. Kotnik med drugim opozarja, da je Petrol pred dvema letoma v prevzemni ponudbi za delnico Istrabenza plačal 110 evrov in da je bila delnica na Ljubljanski borzi pred dvema letoma še vredna 146 evra. VANJA TEKAVEC POSLOVNA STAVBA ISTRABENZA