Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon, 19. feb.. 2018
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegov grški kolega Janis Sturnaras od minulega vikenda nista več edina guvernerja centralnih bank območja evra in člana sveta Evropske centralne banke (ECB), ki sta se znašla v preiskavi nacionalnih organov odkrivanja in pregona.
Latvijski urad za boj proti korupciji je namreč v soboto aretiral guvernerja tamkajšnje centralne banke Ilmārsa Rimšēvičsa.
Preiskali so tako njegovo pisarno kot domovanje. Osumljen je korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer za zdaj ni uradno znano, za katere posle je šlo. Njegov odvetnik je pridržanje označil za nezakonito dejanje. Zatrdil je, da se sumi kaznivih dejanj, ki jih očitajo guvernerju, nanašajo na kazniva dejanja iz preteklih let.
Preiskovalci so Rimšēvičsa zasliševali več kot osem ur, še vedno pa je v pridržanju.
Bančnim aferam v Latviji ni videti konca
Aretacija guvernerja latvijske centralne banke je le ena od afer, ki v zadnjem obdobju pretresajo latvijski bančni sistem. Ta že vrsto leto velja za kanal, prek katerega v Evropo prihaja denar iz spornih poslov ruskih oligarhov in mrež za pranje denarja s področja nekdanje Sovjetske zveze.
Latvijske banke so imele pomembno vlogo tudi v aferi Landromat, ki jo je leta 2014 razkrila mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev (OCCRO). Med letoma 2011 in 2014 je 19 bank v Rusiji s transakcijami s 732 bankah v 96 državah oprali za skoraj 21 milijard dolarjev denarja.
So latvijske banke ob Rusih uporabljali tudi Severni Korejci?
Prejšnji teden pa je ameriško finančno ministrstvo zahtevalo prepoved poslovanja tretje največje latvijske banke ABLV s subjekti ameriškega finančnega sistema. V Washingtonu zatrjujejo, da je prek te banke potekalo financiranje severnokorejskega raketnega programa. V ABLV so to zanikali.
Kljub temu je ECB prav danes že omejila finančno poslovanje banke. Po informacijah iz Latvije preiskava zoper guvernerja ni povezana s posli banke ABLV.
Po osmih urah preiskave v prostorih latvijske centralne banke so guvernerja Ilmārsa Rimšēvičsa odpeljali v pridržanje.
Kaj je bilo pri aretaciji v Latviji drugače kot v Sloveniji
Med pridržanji guvernerjev v Latviji in Sloveniji je mogoče opaziti več pomembnih razlik.
1) Latvijski politični vrh je tamkajšnjega guvernerja skoraj soglasno pozval k odstopu.
Predsednik latvijske vlade Maris Kučinskis je izjavil, da bi po tako hudih obtožbah latvijski guverner moral odstopiti. Na očitke guvernerjevih odvetnikov je odgovoril, da v tem trenutku ni nobenih dvomov v pristranskost preiskovalcev.
Tudi ministrica za finance Dana Reizniece-Ozola je guvernerja pozvala k odstopu. Poudarila je, da bodo okoliščine pridržanja jasne danes in da bi lahko imelo dogajanje posledice na kreditni rating Latvije. Predsednik države pa je napovedal sejo sveta za nacionalno varnost.
Pri nas, kjer so kriminalisti julija 2016 med preiskavo sanacije bank obiskali tudi sedež Banke Slovenije, tovrstnih pozivov tedaj ni bilo mogoče zaslediti.
Rimšēvičs je sicer guverner Latvije že 17 let. Država je članica območja evra postala leta 2014.
2) ECB pri preiskavah v Latviji za zdaj stoji ob strani
Spomnimo, v Sloveniji je guverner ECB Mario Draghi že dan po preiskavah pisal generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju zaradi "nezakonite zaplembe informacij ECB" ob hišnih preiskavah v Banki Sloveniji.
Te informacije so po Draghijevih navedbah zaščitene z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.
Po do zdaj znanih informacijah, ki prihajajo iz Latvije, ECB ni reagirala na preiskave v Latviji. Tudi uradno jih v Frankfurtu niso komentirali.
3) Latvijski guverner se ne sklicuje na imuniteto ECB
Kot je znano, se je Boštjan Jazbec ob prihodu kriminalistov skliceval na imuniteto, ki da jo ima kot član ECB, čeprav so se sumi kaznivih dejanj nanašali na ukrepe, ki jih je sprejemal kot guverner slovenske centralne banke. Sodišče je njegov argument zavrnilo.
Jazbecu je takrat na pomoč priskočil tudi Draghi, ki se je v pismih skliceval na protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije. "Ta mednarodni pravni institut določa, da imajo institucije Evropske unije in njeni zaposleni nekakšno mednarodno imuniteto na ozemlju držav članic," je zapisal Draghi.
Pismo s podobnimi ugotovitvami je poslal tudi Junckerju in ga pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja.
Iz poročil latvijskih in tujih medijev ni razvidno, da bi se Rimšēvičs skliceval na imuniteto člana ECB.