Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 26. maj. 2017 Stran: 9
Novi stroški Borzne hiše in banke bodo lahko delničarjem zaračunale nadomestilo za nakazilo dividend - Kriv je nov sistem
Ljubljana - Delničarjem po ukinitvi registrskih računov pri KDD grozijo vedno novi stroški. Potem ko so morali delnice prenesti na plačljive registrske račune pri bankah in borznoposredniških družbah, bodo zdaj morali plačati še nadomestilo pri izplačilu dividend. To bo najbolj prizadelo prav male delničarje.
Sprememba je povezana z vstopom v mednarodni poravnalni sistem borznih poslov T2S, ki smo se mu priključili februarja in ki vključuje kliriško-depotne družbe. Doslej je delničarjem dividende neposredno nakazoval izdajatelj, ki je opravil tudi 25-odstotni davčni odtegljaj, po novem pa ne bo več tako. Izdajatelj bo po novem denar nakazal Klirinško -depotni družbi (KDD), ta pa članom, torej banki ali borzni hiši. Ta bo nato plačala stroške KDD, preverila lastništvo delnic, odtegnila davek in delničarju nakazala dividendo, za kar pa bo lahko zaračunala tudi nekatere stroške skupaj z 22-odstotnim davkom na dodano vrednost.
Skrivanje cen
Ti stroški se po neuradnih informacijah utegnejo gibati med najmanj 60 centi do več kot deset evrov. Po neuradnih zato, ker borzne hiše in banke te podatke skrivajo. Na naša vprašanja o njihovih cenah niso odgovorile in niti iz njihovih cenikov tega z gotovostjo ni mogoče razbrati ali pa konkretnih cen niso razkrile.
V Abanki zaračunavajo štiri evre za nakazilo plus 60 centov stroška za KDD. V BKS banki za zdaj zaračunavajo le 60 centov stroška KDD, s 1. junijem pa bodo uvedli pribitek za nakazilo. Koliko, niso razkrili. V NLB razmišljajo o uvedbi novih nadomestil v zvezi z izvedbo dodatnih storitev, ki bi jih za konkreten primer izplačila dividend vezali na posamezno izplačilo. Koliko bo to znašalo, niti oni niso povedali. Iz Alte, Ilirike in Gorenjske BPH odgovorov sploh nismo dobili. Prve praktične izkušnje s tem je pričakovati že prihodnji teden, ko bo dividende izplačal Salus, sredi junija bo to storila Zavarovalnica Triglav, le nekaj dni za tem pa Sava Re. Doslej so se delničarji s tem, da izdajatelju niso posredovali računa za nakazilo, lahko odpovedali dividendam. Po novem pa to ne bo mogoče, razen če posredniška družba oziroma banka ne bo imela računa delničarja.
Do dividend pa ne bodo mogli tisti, ki še imajo delnice na ukinjenih registrskih računih KDD, ki jih je še skoraj 90.000. Za izplačilo bodo delnice morali prenesti na trgovalni račun.
Strošek za male delničarje
Ker bodo stroški večinoma vezani na nakazilo, bo to najbolj prizadelo male delničarje s skromnim številom delnic in nižjo vsoto dividende. Grega Tekavec iz Društva malih delničarjev Slovenije ugotavlja, da so časi, ko je bilo delničarstvo brezplačno, minili. Pravi, da se bodo morali mali vlagatelji, ki so bili doslej le lastniki delnic, najbrž odločiti, ali bodo z njimi trgovali ali pa jih preprosto prodali. Pri tem si bodo morali izračunati, ali se lastništvo glede na vrednost delnic in dividende izplača glede na stroške.
Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pojasnjujejo, da je zaračunavanje stroškov pn izplačilu dividend povezano z novim sistemom poravnave - T2S. Dodajajo, da je določanje cen nadomestil in drugih stroškov pri izplačilu dividend v pristojnosti bank in borznoposredniških družb. ATVP bedi le nad izvajanjem zakonskega določila, ki stroške nadomestila za vodenje računa omejuje na 0,5 odstotka povprečne vrednosti delnic na računu, kar je v presoji pred ustavnim sodiščem. Tudi na ministrstvu za finance pravijo, da se znesek, ki ga posamezen ponudnik storitev zaračuna stranki za izvedbo posameznega dejanja, oblikuje na trgu in kaže poslovno politiko posameznega ponudnika ter njegove konkurente. »Pri tem opozarjamo, da že to, da je nekaj brezplačno, ne pomeni, da v zvezi s tem stroški ne nastajajo,« dodajajo.
Ker utegnejo vsi ti dodatni stroški marsikaterega delničarja odvrniti od lastništva v delnicah, nas je zanimalo, kako bo to vplivalo na slovenski kapitalski trg, ki že tako ni posebno živahen in razvit, vlagatelji pa raje, kot da bi vlagali v delnice, denar hranijo na banki? »Vzrok, da vlagatelji hranijo denar na bankah, večinoma nenamensko, kratkoročno, predvsem pa po izjemno nizkih obrestnih merah, je verjetno drugje. Vsekakor pa katerikoli dodatni stroški negativno vplivajo na kapitalski trg,« pravi direktor Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Kljub temu meni, da strošek na izplačilo dividend ne bo ključen pri tem, da bi vlagatelje odvračal od nakupov delnic oziroma bil vzrok za njihovo prodajo: »Dividendni donos je zgolj eden od vzrokov, da se odločimo svoja sredstva investirati v delnice.«
NA INŠPEKTORATU 16 PRIJAV
Poslanci so novembra lani z avtentično razlago 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih stroške vodenja trgovalnega računa omejili na 0,5 odstotka povprečne vrednosti delnic na računu, čemur pa niso sledili vsi ponudniki posredniški storitev. Na ATVP pravijo, da so imeli nekaj primerov odstopanj, a konkretnih imen ne razkrivajo. Zagotavljajo pa, da so zdaj vse banke in borzni posredniki pri stroških nadomestila za vodenje trgovalnega računa usklajeni z zakonom. Pojasnjujejo še, da avtentična razlaga zakona deluje za nazaj, zato lahko stranke, ki imajo v pogodbah večji strošek, zahtevajo vračilo. Na tržnem inšpektoratu so v zvezi s tem letos prejeli 16 prijav, a ker so inšpekcijski postopki, informacij o ugotovitvah in morebitnih ukrepih ne morejo posredovati.