Medij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 01. 2015 Stran: 5
Rešitev za obubožana slovenska smučišča je povezovanje s turističnimi ponudniki v regiji, ki bi v smučišča tudi (nepovratno) vlagali.
Zlati časi so vsekakor minili. "Pred desetimi, dvajsetimi leti je bil Krvavec namenjen Ljubljani in dnevnim smučarjem. Pogledal si skozi okno, videl, da je zunaj sonce, šel ob enih iz službe in smučat. Danes žal to ni več možno," je opisal direktor RTC Krvavec Srečko Retuznik. Gospodarska in družbena kriza je s smučišč odpeljala marsikaterega smučarja. Prihodki smučišč so usahnili, investicije pa v njihovih poslovnih rezultatih pustile luknje, ki jih prihodki naenkrat niso več polnili. "Centri v težavah so tisti, ki so v zadnjih letih največ investirali. Investicije so se na zahtevo bank pokrivale s kratkoročnimi ali srednjeročnimi viri namesto z dolgoročnimi, kot se to dela za javno turistično infrastrukturo v tujini. Problemi niso v obratovalnih stroških, temveč v prevelikih finančnih obveznostih iz financiranja," je ironijo situacije opisal direktor smučišča Golte Ernest Kovač.
Danes tako prodajamo pet velikih smučarskih centrov, nad Mariborskim Pohorjem bedi slaba banka, zaradi povezane lastniške strukture pa bo verjetno v naslednjih letih na prodaj še Kranjska Gora.
"Za vsako ceno" ne bodo prodajali
Uprava družbe Unior, ki je večinski lastnik Rogle in Krvavca, je glede Krvavca kontaktirala več kot 30 potencialnih investitorjev in jih pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb. Pričakovali so štiri, prejeli pa le ponudbo občine Cerklje na Gorenjskem, pa še ta ni izpolnila njihovih pričakovanj, zato so jih pozvali k dopolnitvi. Če tudi potem ne bodo zadovoljni, bodo prodajo ustavili. Tako so že naredili z Roglo, ko niso prejeli nobene ponudbe. Znova bodo poskusili letos. "Trenutna ponudba za prodajo slovenskih smučišč je precejšnja, zato so razmere za prodajo zelo neugodne," so ugotovili tudi v Uniorju in odločili, da "za vsako ceno" pač ne bodo prodajali.
Lastnika družbe Golte, PV Invest in HTZ Velenje, pripravljata postopke za prodajo svojega deleža, a "podatke, ki se nanašajo na potencialne kupce, ceno, postopek, smatramo kot poslovno skrivnost", so dejali. Enako skrivnostni so večinski lastniki Vogla, Skupina KD Group. Smučišče prodajajo, podrobnosti ne razkrivajo.
Na Voglu edini dosegli obrat
Zanimivo, Voglu v teh zelenih časih pravzaprav kaže še najbolje. "Za prihodnost Vogla me ne skrbi," je optimističen direktor Boštjan Mencinger. Vogel je edino slovensko smučišče, ki ima predvsem zaradi naravne rente -Triglavskega narodnega parka, Bohinja in Bohinjskega jezera - zelo močno poletno sezono, v kateri ustvarijo približno tretjino prihodkov. "V zadnjih letih smo združili ponudbo na Voglu - poleg žičnic imamo tudi celotno gostinstvo in pomemben del namestitev - in zato krepko izboljšali poslovanje," pove Mencinger. Tako so na Voglu po štirih letih izgub poslovali z dobičkom že v letih 2012 in 2013, po prvih rezultatih kaže, da tudi lani. "Predvsem na račun gostinstva in namestitev smo povečali prihodke, ki so v 2014 po prvih rezultatih presegli 3,4 milijona evrov, medtem ko so še leta 2011 bili 2,3 milijona evrov," je vesel Mencinger. Poleg tega ima samo Bohinj več kot šest tisoč postelj, le nekaj manj Bled, vse to pa je zaledje Vogla.
O tem, kar imajo na Voglu, na Krvavcu za zdaj samo sanjajo. "Velika slabost tega smučišča je pomanjkanje postelj. Skupaj s pomožnimi ležišči jih imamo 70, še 250 v dolini, kapaciteta smučišča pa je 14.500 smučarjev na uro," opisuje Retuznik. "Vsaj še 2500 bi jih potrebovali. Na te postelje je vezan razvoj Krvavca, s tem bi si zagotovili dnevni obisk. Sedaj pa je stanje tako, da je ob lepem vremenu 4000 smučarjev, ob slabem 800, stroški pa so isti," opisuje. Predvsem zaradi manka namestitev poleti ustvarijo le 10 odstotkov od vsega 3 milijonov prihodkov. Glavnino ustvarijo s prodajo smučarskih vozovnic.
Nimajo vode, sanjajo o gondoli
Investicije so tisto, o čemer sanjajo pravzaprav na vseh smučiščih, saj jim zastarela in dotrajana oprema ter nočitvene kapacitete ne delajo usluge; na Krvavcu želijo še vir vode. "Na vrhu Zvoha imamo akumulacijsko jezero, a je premajhno za umetno zasneževanje. V sistem, teptalnike in šestsedežnico smo v minulih letih vložili 12 milijonov evrov, nimamo pa vode! Sedaj jo v akumulacijsko jezero črpamo iz doline, iz Kokre, to traja 6 do 7 dni, porabimo pa jo v dveh dneh. Strošek elektrike za črpanje vode je 18.000 evrov. Potem pa znova," opisuje tegobe Krvavca.
Na Golteh želijo postaviti šestsedežnico in snežne topove za 9 milijonov evrov, a kaj, ko so se zadolžili že za izgradnjo hotela, apartmajsko naselje pa so prodali nedokončano. V Kranjski Gori sanjajo o gondoli na vrh Vitranca, ki bi zagotovila več prihodkov poleti, a se tudi oniubadajo z visoko zadolženostjo. Lani so tako zimsko sezono začeli šele z 200.000 evri posojila od lokalnih gospodarstvenikov, pesti jih Še 8-milijonski kredit, ki so ga najeli za investicijo v žičnice. S Hvpo Banko se dogovarjajo o prestrukturiranju. Medtem so edini vir njihovi lastni prihodki. "Dokler ni urejeno lastništvo, je težko pričakovati, da bi kdorkoli investiral," še doda Roman Slivnik, direktor Kranjske Gore. "Slabo stanje slovenskih smučišč je rezultat slabega odnosa vseh vpletenih, lastnikov, lokalne skupnosti, sobodajalcev in države, v preteklih letih. Smučišča so predvsem infrastruktura in kot taka sama komaj preživijo, večjih investicij iz svojega poslovanja niso sposobna. Naši sosedje so v preteklih letih izkoristili možnosti sofinanciranja in nas z infrastrukturo krepko prehiteli, mi pa smo imeli skromne možnosti črpanja sredstev," je dodal Slivnik.
Mariborsko Pohorje: sezona rešena, a kako naprej?
Mariborsko Pohorje in Marprom sta v tem trenutku zgodba zase. Potem ko je javno podjetje za leto dni, do letošnjega oktobra, prevzelo v upravljanje žičnice in rešilo sezono, njihove želje ostajajo skromne; da bi koncesijo prejeli za daljše obdobje, saj bi se na podlagi tega lahko tudi odločneje pogajali predvsem s stečajnim upraviteljem. Na drugi strani so hotele propadlega Športnega centra Pohorje za leto dni najele Terme Maribor, zato je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo pred naslednjo zimsko sezono. Družba za upravljanje terjatev bank seveda ni dolgoročen in strateški lastnik na Pohorju, njen interes je prodaja celotne infrastrukture. Po kakšni ceni, ni znano.
Rešitev za smučišča? To, o čemer čivkajo že vrabci; povezovanje z drugimi ponudniki turističnih storitev, ki bi prispevali nepovratna sredstva v sodobno infrastrukturo na smučiščih. Od zasneževalnega sistema naprej, saj je še kako pomembno, da upravljavci v najkrajšem možnem času zasnežijo največ površin, tehnični sneg je tudi bolj obstojen. "Bistveno je, da se transformiramo v gorske turistične centre, povezane z destinacijo, kjer smo. Smučarska dejavnost bo le v zimski sezoni, urediti pa je treba infrastrukturo in produkte skozi celo leto," je opisal Kovač. "Ponudbo moramo pričeti graditi na tistih dejavnostih, ki od narave ne terjajo čudežev," pravi tudi Bernard Majhenič, direktor Marproma. "Razviti moramo programe in ponudbo, ki bo težišče prihodkov iz zime pomaknila na pomlad, poletje in jesen, kot denimo bike park in adrenalinski park," dodaja.
Zgradili bodo tujini primerljiv center
Podjetje 2864, ki se loteva izgradnje novega smučišča 2864 nad Bohinjem, je že lani je zbralo vsa potrebna soglasja in pridobilo gradbeno dovoljenje, a jim je zaradi spremenjene zakonodaje zmanjkalo 15 milijonov evrov. "Gradbena dela bi lahko pričeli takoj," pojasnjuje Boštjan Čoki, vodja projekta, "če se vmes ne bi spremenil zakon o spodbujanju tujih investicij, po katerem smo delali tri leta. Ko smo dobili gradbeno dovoljenje, so nam dali približno tri tedne časa, da zagotovimo dodatne milijone," je dejal Čokl. Po spremembi zakona bo namesto 50-odstotno iz državnega proračuna lahko projekt sofinanciran le še 35-odstotno. Projekt 2864 je sicer vreden 50 milijonov evrov, za prvo fazo so investitorji zagotovili 30 milijonov, od tega 6,5 milijona lastnih sredstev. "Zdaj moramo dokončati razgovore s potencialnim novim vlagateljem," pojasnjuje. Poskušali bodo premostiti najpogostejše težave slovenskih smučišč in tako bo vsa ponudba na smučišču 2864 vodena pod eno streho, naprave bodo najsodobnejše.