Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 04. 2013 Stran: 8
Zakon o prevzemih
Država seje očitno odločila, da si bo glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana izborila nazaj kar s spremembo zakona o prevzemih.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Stanka Stepišnika mimo oči javnosti pripravlja korenite spremembe zakona o prevzemih, ki bi državi praktično čez noč vrnile glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana.
S spremembami in dopolnitvami zakona o prevzemih, ki bi imele retroaktivne učinke, namerava namreč ministrstvo razveljaviti celo že pravnomočne odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zaradi kršitve zakona o prevzemih državi vzela glasovalne pravice v več pomembnih slovenskih družbah. Kot izhaja iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, namerava gospodarsko ministrstvo državi glasovalne pravice zagotoviti z odvzemom enega izmed glavnih orožij ATVP. Doslej je namreč veljalo neizpodbitno dejstvo, da povezane družbe delujejo usklajeno, medtem ko bi po predlogu ministrstva ATVP morala to tudi dokazati. V praksi bi moral torej direktor ATVP Damjan Žugelj dokazati, da sta NKBM in Luka Koper (obe sta v večinski lasti države) z državo delovali usklajeno, ko sta pred petimi oziroma šestimi leti kupovali delnice več borznih podjetij in tako državi tudi nakopali odvzem glasovalnih pravic. Vsaj v primeru upravljalca koprskega pristanišča bi bilo to zelo oteženo. Luka Koper je namreč upravljanje svojih finančnih naložb zaupala zunanjemu izvajalcu m niti m vedela, da je ta trgoval z delnicami podjetij, kjer država že presega prevzemni prag.
To pa ni edina sprememba, ki jo pripravljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če je posameznik brez objave prevzemne ponudbe presegel prevzemi prag oziroma več kot 33,33 odstotka delnic, je doslej izgubil glasovalne pravice za vse svoje delnice, medtem ko bi po novi ureditvi na skupščini še vedno lahko imel tretjino glasovalnih pravic. Poleg tega nameravajo na ministrstvu v zakon o prevzemih vključiti tudi neke vrste popravni izpit za kršitelje. Skupini povezanih oseb, ki so še pred uveljavitvijo zakona o prevzemih leta 2006 presegale prevzemni prag (zaradi zatečenega stanja jim prevzemne ponudbe ni bilo treba objaviti, če svojega deleža niso povečale), prevzemne ponudbe po novem ne bi bilo treba objaviti, če bi prevzemni prag presegle za manj kot dva odstotka. Namesto tega bi lahko svoje lastništvo le znižale na zatečeno stanje in se s tem izognile sankcijam regulatorja kapitalskega trga.
S predlaganimi spremembami so vse prej kot zadovoljni na ATVP, kjer so v dopisu ministrstvu že napovedali ustavni spor v primeru uveljavitve teh sprememb. Kot v dopisu opozarja Zugelj, predlogi »zasledujejo parcialne interese velikih (državnih) lastnikov na račun malih delničarjev in učinkovitega nadzora neodvisnega organa«. Spremembe zakona so, kot so se izrazili v ATVP, »primerljive situaciji, ko bi kirurgu vzeli skalpel, za kar bi dobil v zameno kuhinjski nož«. Do predlaganih sprememb so kritični tudi v društvu malih delničarjev MDS pod vodstvom Rajka Stankoviča, kjer so prepričani, daje v ozadju spremembe zakonodaje le želja po kadrovski kombinatoriki v nadzornih svetih podjetij, kjer je država izgubila glasovalne pravice.
Čeprav se na ATVP ne strinjajo z večino predlaganih sprememb zakona o prevzemih, pa so ministrstvu predlagali, da bi v zakon o prevzemih vključili nekatere izjeme, ki jih za banke že zdaj dopušča zakon o bančništvu. Če bi skupina povezanih oseb presegla prevzemni prag zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti ciljne družbe, ji dve leti ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Zugelj bi v zakon o prevzemih dodal tudi izjemo, ki bi skupini povezanih oseb omogočila ponovno pridobitev že vzetih glasovalnih pravic, če bi kršitelji sodelovali pri finančnem prestrukturiranju ali zagotovitvi kapitalske ustreznosti ciljne družbe. Z vključitvijo omenjenih izjem bi tako država takoj dobila nazaj glasovalne pravice v Novi KBM, v primeru, da bi kateri od državnih lastnikov sodeloval pri načrtovani 90-milijonski dokapitalizaciji, pa tudi v Abanki Vipi.
Za pojasnila smo se včeraj obrnili tudi na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer pa nam na naša vprašanja niso odgovorili. Pojasnila so nam obljubili za danes.