Spoštovani
- predsednik Evropske centralne banke g. Mario Draghi
- predsednik Evropske komisije g. José Manuel Barroso
- predsednik evroskupine g. Jeroen Dijsselboem
- evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve g. Olli Rehn
Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) se že od meseca aprila letošnjega leta aktivno vključujemo v razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. V ta namen smo imeli veliko sestankov s ključnimi nivoji odločanja. Po zadnjem sestanku, ki je bil v petek, dne 11.10.2013, na Banki Slovenije in na katerem so bili poleg gostiteljev prisotni tudi predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ugotavljamo, da smo v Sloveniji izčrpali vse možnosti dialoga.
Naša sklepna ocena tega sestanka je, da ključni nivoji odločanja podcenjujejo makroekonomske posledice razvrednotenja imetnikov teh obveznic in da se niso sposobni argumentirano pogajati s predstavniki Evropske komisije, na katero prevaljujejo vso krivdo za tovrstne posege.
Po včerajšnji izjavi ministra za finance, da je sprejem zakonskih osnov za tovrstni poseg kljub burnemu odzivu vlagateljev dejstvo, je društvo MDS ministra pozvalo k odstopu, hkrati pa nekateri vlagatelji že najavljajo proteste s pozivi vsem vlagateljem v slovenske banke, da dvignejo vse svoje prihranke in da prenehajo z odplačevanjem kreditov bankam, saj tudi banke ne izpolnjujejo več svojih obveznosti do svojih dolžnikov.
V prepričanju, da bo takšno početje lahko imelo negativne posledice na zaupanje v celotni finančni sektor doma kot tudi v drugih ranljivih članicah Evropske unije, vas prosimo za priložnost, da predstavimo svoje videnje navedene problematike.
V nadaljevanju želimo izpostaviti nekatere ključne argumente proti razvrednotenju imetnikov teh finančnih instrumentov:
- slovenske sistemske poslovne banke imajo skupaj 275 mio EUR hibridnih in podrejenih obveznic,
- gre za relativno majhen obseg v primerjavi z zneskom, ki ga namerava država nameniti za sanacijo teh poslovnih bank,
- v slovenskih poslovnih bankah so za razliko od Cipra neposredno ali posredno preko institucionalnih vlagateljev (pokojninskih skladov, zavarovalnic, vzajemnih skladov ipd.) naloženi življenjski prihranki delovnih ljudi,
- ti produkti so se v velikih primerih prodajali na bančnih okencih, stranke so na osnovi priporočil bančnih uslužbencev z namenom nakupa teh obveznic celo razvezovale vezane depozite,
- pomembni vlagatelji v obveznice slovenskih poslovnih bank so institucionalni vlagatelji, ki zaradi strahu pred izgubo svojih strank javno niso pripravljeni izpostaviti tega problema, na drugi strani pa individualno priznavajo, da bo morebitno razvrednotenje poleg izgube poslov povzročilo tudi potrebe po njihovih dodatnih dokapitalizacijah,
- pomemben del imetnikov teh obveznic so hkrati imetniki navadnih obveznic in depozitarji, pogosto tudi kreditojemalci,
- v primeru razvrednotenja bodo depozitarji v celoti prekinili poslovno sodelovanje z bankami, njihovi prihranki bodo odšli v tujino, kreditojemalci ne bodo sposobni odplačati svojih kreditov,
- država je dala jamstvo za reševanje vlog nad 100.000 EUR v dveh manjših zasebnih bank, noče pa zaščiti vlagateljev v hibridne in podrejene obveznice bank v državni lasti, ki so nudile celo nižje donose za bolj tvegane finančne instrumente,
- slovenska ekonomija je majhna in prepletena, vsak sprejeti ukrep ima praviloma daljnosežne negativne, pa tudi pozitivne posledice,
- podatki, ki jih je na zadnjem sestanku v Banki Slovenije predstavil predsednik uprave ene izmed večjih slovenskih finančnih institucij potrjujejo, da ključni nivoji odločanja podcenjujejo makroekonomske posledice morebitnega razvrednotenja, saj skupna (posredna in neposredna) škoda samo pri tem vlagatelju dosega raven vseh hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih sistemskih poslovnih bank,
- navedeni podatki jasno kažejo, da bo pridobljena korist za javne finance v obliki razvrednotenih obveznic popolnoma nesorazmerna z obsegom škode, ki jo bo tako na mikro kot na makroekonomski ravni povzročilo takšno razvrednotenje,
- po drugi strani pa ravno zaradi majhnosti slovenske ekonomije lahko pričakujemo velik pozitivni multiplikativni učinek ustreznega reševanja te problematike, saj bi s tem vsaj delno zajezili iz dneva v dan večji strah slovenskih varčevalcev in postopno vzpostavili prepotrebno zaupanje v vse slovenske finančne institucije.
Naj na koncu poudarimo, da vlagatelji v hibridne in podrejene obveznice slovenskih poslovnih bank niso imeli pravice upravljanja in tako niso odgovorni za krizo v Sloveniji. Zato naj breme krize preko procesa privatizacije najprej prevzamejo tisti, ki so svoje delo niso dobro opravili. Prepričani smo, da je privatizacija tista, ki bi na eni strani zajezila potrebe po rezih, ki prizadenejo predvsem gospodarstvo in male ljudi, na drugi strani pa preprečila neupravičeno okoriščanje manjših elitnih skupin ter s tem dvignila sistem korporativnega upravljanja na evropsko raven.
V upanju, da bomo skupaj znali najti rešitve, ki bodo z upoštevanjem specifičnosti naše majhne države postopno vzpostavile večje zadovoljstvo vseh državljanov, vas lepo pozdravljamo!
Rajko Stankovič
predsednik Društva MDS