Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Petek Rozmari Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 11. 2009 Stran: 4
Direktor odprodal osnovna sredstva svojemu podjetju - Delavci obupujejo - »Delavce bo opeharil na najnizkotnejši način.«
»Podjetju smo zagotovili ponoven vzpon ... Obdelali smo povpraševanje v obsegu, ki presega letno proizvodno kapaciteto ... Prepoznali smo želje nekaterih, da se podjetje privatizira skozi metodo opustitve vestnega gospodarjenja ...«
Vse te trditve, ki jih je direktor Peter Golob nanizal v izjavi za javnost v začetku prejšnjega meseca, so po mnenju nekaterih delavcev velika laž.
»Delavci ne vemo, kako si naš direktor predstavlja dati podjetju ponoven vzgon za vzpostavitev tekoče proizvodnje, če smo vsi delavci na prisilnem letnem dopustu. In kako misli obdelati povpraševanja, ko pa je celotna komerciala doma!« Kot dodajajo, direktor v podjetje še ni pripeljal nobene resne stranke. »Verjetno direktor Peter Golob ne ve, da moraš pripraviti 500 ponudb, da narediš eno ali dve hiši!«
Delavci se počutijo izigrane tudi zato, ker je Golob vseskozi namigoval, da je za takšno stanje podjetja kriv prejšnji direktor Bojan Hren. »Prepoznali smo željo nekaterih, da se vsa delovna mesta ukinejo in podjetje uniči zaradi brisanja in prikrivanja odgovornosti za nastalo situacijo,« je takrat Golob zapisal v izjavi za javnost. Kasneje je delavcem obljubljal, da bo za vse zaostale plače terjal bivšega direktorja Hrena, medijem pa še isti dan pojasnil, da krivdne odgovornosti prejšnjemu direktorju ne more naprtiti, saj da je večinski lastnik Unior na skupščini »požegnal« vsa pretekla dela bivše uprave. Pa čeprav naj bi ta uprava naredila za 2 milijona evrov izgube.
Nezaupanje delavcev v direktorja se je stopnjevalo, saj je prejšnji ponedeljek k sodelovanju povabil tako Hrena kot direktorja pred njim Milana Lukiča iz podjetja Lumar. Vrh pa je nezaupanje doseglo pred kratkim, ko so delavci spoznali, da je direktor osnovna sredstva odprodal podjetju, iz katerega prihaja, mariborskemu podjetju Lesne gradnje. Koliko sredstev je odprodal, ni znano. Znan pa je znesek, 402.453,55 evra, ter rok plačila - oktober 2011! Precej nenavadno za podjetje, ki že tri mesece zamuja s plačami in ki nujno potrebuje likvidnostna sredstva za deblokado računa. »Ukrepamo skladno z možnostmi veljavne zakonodaje in izvajamo običajne prijeme kriznega vodenja podjetij. Tovrstne prijeme je seveda možno interpretirati na več načinov. Naš način ohranja delovna mesta, opremo in ostala sredstva v uporabi Biva hiš. Širša debata o tem, predvsem s strani nestrokovne javnosti in nekaterih nepoučenih in škodoželjnih posameznikov, pa je za firmo lahko zelo škodljiva,« je prodajo komentiral Golob ter dodal: »Kupec, ki bi dal denar, bi opremo tudi odpeljal, mar ne? S čim bi delavci lahko delali hiše?«
Kateri delavci?
Kdo in kdaj bo sploh še delal hiše, je trenutno tudi veliko vprašanje. V zadnjem tednu dni so vodja komerciale skupaj še z dvema delavcema iz uprave podali izredno odpoved. Odpovedi se vrstijo tudi s strani proizvodnih delavcev. »Tako bom z borze prejela vsaj nadomestilo. Vsaj za poplačilo kredita bo. Po 15 letih dela ne moreš kar enostavno dati odpovedi ... Verjemite, da mi je bilo težko. Upaš, verjameš obljubam, a ni šlo več. Z živci sem že na koncu. Saj niti nisem vedela, ali sem na čakanju ali koristim izredni dopust. Direktor ni nič rekel, ni izdal nobenega dokumenta. Rekel je le, da če nimamo za bencin, naj ostanemo doma.« Nekateri še vedno upajo, da bo direktor od banke le prejel denar za ponovno proizvodnjo. Čeprav se o kreditu govori že od septembra. Drugi se bojijo, da denarja za zaostale plače ne bodo nikdar videli ... »Zdi se mi, da si direktor prav želi, da delavci sami dajo odpoved. Tako mu ni treba plačati ne zamujenih plač, ne odpravnin, vsa sredstva podjetja mu bodo pa ostala. Zato se otepa stečaja. Delavce bo opeharil na najnizkotnejši način,« stanje opisuje ena izmed zdaj že bivših delavk.
Kako do večinskega deleža?
»Komu in kako lahko koristi podjetje brez delavcev?« obtožbe zavrača Golob. In dodaja: »Stečaja ne bo! Mi, Lesne gradnje, ne bi prišli v podjetje in postali zdaj večinski lastnik, če bi razmišljali o stečaju,« poudarja Golob. Kako pa so sploh postali večinski lastnik in koliko so za večinski delež odšteli, je očitno velika skrivnost. Podjetje Lesne gradnje, ki zaposluje dva človeka (Goloba in lastnico), je lani na primer v celem letu imelo slabih 266 tisoč evrov prihodkov ter ustvarilo 1.163 evrov dobička. Štirikrat v letu je tudi samo imelo blokiran transakcijski račun. Zato nas je zelo zanimalo, koliko je Unior iztržil za svoj večinski delež. Njihov odgovor pa je bil zelo kratek: »Menimo, da smo do sedaj podali vse bistvene odgovore in pojasnila v zvezi s to temo (Biva hišami, op. p.).« Še bolj čudi dejstvo, da Unior v času, ko je bil direktor še Hren, ni sprejel dveh strateških partnerjev, ki jih je našel Hren. Sedaj pa je, kakor kaže, celo podjetje prodal nekomu, ki nima dovolj sredstev za obratovanje. Zgolj slučajno ali prav načrtno? Tudi na to vprašanje je bil odgovor Uniorja enak zgoraj navedenemu.
Odpovedal tudi sindikat?
Dejstvo, na katerega bi nekateri radi pozabili, je, da je bilo podjetje od aprila do avgusta brez direktorja. Hren je Uniorju odpoved podal šest mesecev pred dejanskim odhodom, zamenjave pa kljub temu ni bilo do avgusta. Z novim direktorjem pa so presahnile tudi plače. Zadnjo so delavci prejeli 9. septembra, in sicer za mesec junij. Vsi so prejeli le znesek v višini minimalne plače. Podjetje jim dolguje tudi regres. Delavci rešitev vidijo le v stečaju, vendar se za to pot sindikalni zaupnik Srečko Čater še ni odločil. Po mnenju delavcev je »nasedel« nerealnim obljubam direktorja. »Danes bodo imeli na banki zadnji sestanek, nato naj bi dobili določena sredstva. Tako zagotavlja direktor. Če do petka znova ne bo nič, pa bomo res zahtevali stečaj,« zagotavlja Čater.
Usoda Biva hiš je trenutno zelo nejasna. Četudi podjetje danes dobi kredit, ta baje ne bo namenjen za plače delavcem, temveč za nadaljnje delo.
Želi Peter Golob do lastnega kapitala priti na račun delavcev, se sprašujejo zaposleni.
Delavec, ki mu uprava več kot dva meseca ni zagotavljala dela in izplačala plač, mu vsaj dva meseca izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo ali trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačala plačila za delo "ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, lahko poda izredno odpoved. In sicer, v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Delavec se tako lahko prijavi na zavod za zaposlovanje in pridobi pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ob izpolnjevanju ostalih pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Vlogi za priznanje pravice do denarnega nadomestila je potrebno priložiti tudi obvestilo, s katerim je delavec obvestil delodajalca na neizpolnjevanje obveznosti in dokazilo, da je to obvestilo posredoval inšpektoratu za delo.