Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 27. avg.. 2016 Stran: 6
Ko smo pred tremi leti v petek, 5. julija, zjutraj sedeli na kavi z novinarskimi kolegi, čakajoč na skupščino delničarjev Gorenja, ki je bila predvidena za 9. uro, smo opazili nekaj azijskih poslovnežev s srebrnimi kovčki. Kmalu se je pokazalo, da gre za ljudi iz japonske korporacije Panasonic, ki so prišli v Gorenje vložit deset milijonov evrov za okoli desetodstotni lastniški delež.
Da Japonci ničesar ne prepuščajo naključju, smo se prepričali po skupščini, ko smo iz Velenja hiteli v Ljubljano, kjer je bila za točno opoldne v hotelu Austria Trend sklicana mednarodna tiskovna konferenca, tudi z udeležbo največjih tiskovnih agencij, kot sta Reuter in Bloomberg. Ko smo se v dvigalu srečali z japonskim veleposlanikom v Sloveniji in na tiskovni konferenci opazili še Riccarda Rossija, predstavnika banke Rotschild, je bilo na dlani, da Panasonic ne prihaja v Gorenje le kot portfeljski vlagatelj.
Navdušenje nad Panasonicom v Velenju in Ljubljani
"Vzpostavitev strateškega partnerstva s tako ugledno korporacijo, kot je Panasonic, je zgodovinski mejnik za Gorenje," je takrat povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Da bo Gorenje pripomoglo, k razvoju družbe Panasonic, je bil prepričan tudi predsednik upravnega odbora in direktor podjetja Panasonic Europe Laurent Abadie: "Veselimo se sodelovanja, s katerim bomo zgradili trdno in dolgoročno platformo za rast, ki bo omogočila krepitev obeh družb."
Za spletni Večer je smo takrat zbrali tudi odmeve iz Velenja. Veronika Juvan, delavka Gorenja, ki je bila v prvih vrstah stavkajočih leta 2009, se je vprašala, koliko ta tuja investicija prinaša delavcem. "Če to pomeni zagotavljanje dolgoročne stabilnosti delovnih mest ali celo povečevanje njihovega števila, to pozdravljam."
Dolgoletni šef Gorenja Jože Stanič, ki je leta 2003 prvi fotelj v upravi prepustil Bobincu, pa je tedaj o strateškem partnerstvu Gorenje-Panasonic dejal: "Dobro je to, je signal, da bo podjetje prosperiralo naprej. Ni majhna stvar pridobiti za sodelovanje tako pomembnega in velikega globalnega ‘playerja‘, ki je močan na mnogih trgih."
Nato je sodelovanje zaživelo. V Velenje so prihajali japonski inženirji, na Japonsko so odhajali Gorenjevi. Zaživele so tudi nekatere skupne linije, proizvodne in prodajne. Prvega oktobra 2013 so Japonci obljubljeni denar vplačali, ob čemer so se zavezali, da svojega deleža ne bodo povečevali še pet let, do 2018, nad dogovorjenih 13 odstotkov. Tudi finančni obseg skupnega sodelovanja je rasel, čeprav je bil še daleč od načrtovanih 20 milijonov evrov letno. Panasonic je na Ljubljanski in Varšavski borzi dokupoval delnice po cenah od štiri do šest evrov. Še prej je bila skupščina delničarjev, ki je potrdila vstop Japoncev v Gorenje in na kateri se je Bobinac zahvalili vsem, ki so prispevali k prihodu Panasonica. Še posebno banki Rotschild, za katero je dejal, da so si pri povezovanju s Panasonicom zastavili take okvire za sodelovanje s strateškim partnerjem, ki so dobri za Gorenje.
Bobinac: Ne gre za akvizicijo, Gorenje ostaja samostojno
Kmalu za tem je med nadzornike Gorenja sedel tudi Toshibumi Tanimoto, od septembra 2012 upokojeni delavec družbe Panasonic Corporation, ki Gorenje zavoljo višjih potnih stroškov stane okoli 300 tisoč evrov letno. V intervjuju za Večerovo prilogo V soboto smo Bobinca takrat vprašali, ali bi lahko bil nadzornik iz Panasonica v konfliktu interesov, in odgovoril je, da ne: "Če bi obravnavali neko temo, ki bi bila tesno povezana s poslovnim položajem obeh družb, bi se pri odločanju lahko tudi izločil," je menil Bobinac.
Še bolj pomenljiv je bil takrat njegov odgovor na vprašanje, ali ga kljub zavezi o petletnem moratoriju za povečevanje deleža Panasonica ne skrbi, da bi ti nekoč prevzeli Gorenje. "Ne, saj imamo zelo jasen dogovor o njihovem manjšinskem deležu že od začetka povezovanja. Ko smo se začeli pogovarjati, je bilo to moje prvo vprašanje in smo ga hitro razčistili. Pri strateškem partnerstvu v taki obliki, kot smo si ga zastavili, ne gre za akvizicijo. Zaradi zavez, dogovorov in postopkov, ki so odvisni od delničarjev, me to, da bi nas partnerji prevzeli, niti malo ne skrbi. Gorenje ostaja trdno zavezano samostojnemu razvoju," je bil takrat še prepričan Bobinac.
Ko je 11. novembra 2014 še predsednik uprave Panasonica Kazuhiro Cuga napovedal, da želijo utrditi položaj na evropskem trgu s partnerji, ki bi razumeli potrebe potrošnikov bele tehnike, zato ne izključuje poglabljanja sodelovanja z Gorenjem, prav tako ne prevzemov v panogi, so bili cilji Panasonica še bolj jasni. Zlasti potem, ko je na vprašanje, ali ima v mislih tudi prevzeme, Cuga dejal, da ne razmišljajo o velikih nad deset milijard dolarjev težkih proizvajalcih bele tehnike, ampak so primerne tarče Panasonica družbe, vredne nekaj sto milijonov dolarjev. In Gorenje je bilo na borzi v teh letih vredno prav toliko oziroma med 160 in 185 milijoni evrov.
Lahovnik: Gorenje Panasonicu za drobiž
Tudi lani in letos se je sodelovanje Gorenja in Panasonica krepilo, z nekaterimi izdelki sta se koncerna skupaj predstavljala tudi na največjem sejmu potrošniške elektronike in bele tehnike IFA v Berlinu. Lani je Gorenje za Panasonic opravilo za deset milijonov evrov poslov, letos naj bi se ta številka približala dvajsetim milijonom. In čeprav naj bi se neuradno o tem, da to poletje Panasonicovi finančniki opravijo skrbni pregled poslovanja Gorenja, dogovarjali že nekaj mesecev, je Bobinac to zamolčal delničarjem na julijski skupščini. Tudi v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo, objavljenem 26. junija letos, je še zatrjeval, da povečevanje deleža Panasonica preko 13 odstotkov ni predvideno brez soglasja uprave in nadzornega sveta vsaj do leta 2018. Kot zaupno pa je informacijo posredoval predsedniku vlade Miru Cerarju.
Bobinca je pokrila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z direktorjem Milošem Časom na čelu, kjer so pojasnili, da je odložitev objave notranje informacije o skrbnem pregledu Panasonica v Gorenju v skladu z zakonodajo: "Ob tem že dalj časa aktivno opravljamo nadzor nad Gorenjem, tako glede objave notranje informacije kot nad trgovanjem z delnicami te družbe," pojasnjujejo na ATVP. V Gorenju pa so pojasnili, da so se po pridobitvi pravnih mnenj odločili za odlog objave te informacije do 30. septembra letos, ker so menili, da bi lahko družba in delničarji v primeru predhodne objave utrpeli škodo, če se Panasonic po skrbnem pregledu ne bi odločil, da nadaljuje začete postopke.
Čeprav se je Gorenje v zadnjem obdobju tudi lastniško internacionaliziralo, saj je že skoraj polovica delničarjev mednarodna (Panasonic, IFC Svetovna banka, Home Products Europe B.V. ...), tudi med nadzorniki so trije tujci, pa je, kot kaže, v korporativnem upravljanju še nekaj vrzeli. Na to opozarja tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik: "V času, ko sem bil minister, sem takratnega šefa EBRD v Sloveniji Francoisa Lecavaliera vprašal, zakaj ne želijo sodelovati v dokapitalizaciji Gorenja. Pojasnil mi je, da je korporacijsko upravljanje Gorenja problematično. Da je res tako, se je pokazalo v primeru Panasonic, ko je predsednik uprave Gorenja o tem, namesto delničarjev, obvestil kar predsednika vlade, kot da bi bilo Gorenje v lasti slovenske politike in ne delničarjev. Argument uprave Gorenja, češ da so s tem ravnali v interesu družbe, je privlečen za lase. Prvič, absurdno je, da uprava Gorenja meni, da s tem, ko delničarjev ne obvešča o tako pomembni informaciji, ravna v interesu podjetja. Drugič, s tem, ko delničarjev in javnosti niso pravočasno obvestili o pomembnem poslovnem dogodku, so ustvarili nevarne pogoje za trgovanje z notranjimi informacijami. Vrednost delnice se je namreč po tem, ko se je razvedelo, da Panasonic proučuje smiselnost prevzema, močno povečala. Če se bo pokazalo, da so nekateri, ki jim je bila ta informacija ekskluzivno dostopna, to izkoristili in z njo zaslužili, bosta ta primer morali skrbno preiskati Agencija za trg vrednostnih papirjev in tudi policija."
Lahovnik je komentiral tudi Gorenjevo tržno vrednost, ki je bila, kot pravi, pred zadnjim špekulativnim zvišanjem vrednosti delnice na ravni tiste privatizacijske izpred dvajset let, kar kaže na slabo poslovanje: "Strateške usmeritve Gorenja na razvoj osnovnih dejavnosti s širitvijo na nove hitro rastoče trge so pravilne. Poslovni rezultati pa kažejo, da uresničevanje te strategije poteka prepočasi, zato težko verjamem, da bo Gorenje dolgoročno samostojno uspešno poslovalo. Navsezadnje je trenutna tržna vrednost celotnega Gorenja primerljiva s tržno vrednostjo vrhunskega nogometnega igralca, kot sta Gareth Bale ali Cristiano Ronaldo, kar je seveda drobiž za potencialne velike prevzemnike, kot je Panasonic," še meni Lahovnik.
Stanković pričakuje pregledne korake Panasonica v Gorenju
Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pa pričakuje ob morebitni Panasonicovi prevzemni ponudbi pošteno ceno, ki jo vidi pod knjigovodsko vrednostjo. Glede na to, da ta znaša 15 evrov, bi lahko bila prevzemna cena, kot pravi, čez palec med 10 in 12 evri. Po pojasnilih uprave in nadzornikov Gorenja ne problematizira odložitve objave notranje informacije o skrbnem pregledu, ki ga opravlja Panasonic, čeprav bi si osebno želel več preglednosti: "Odslej pa pričakujemo, da bodo morebitni prevzemni postopki potekali transparentno. Tako v primeru objave odločitve o prevzemu kot o morebitnem povečevanju deleža."
Med morebitnimi prodajalci delnic, ki bi Panasonicu lahko zagotovili kontrolni delež (25-odstotni + ena delnica), vidi 11,8-odstoni delež IFC (Svetovna banka), deleže, ki jih imajo skladi Alpen Invest in Skupina KD, ter deleže, ki jih imajo nekateri hrvaški delničarji. 16,7-odstotni delež Kapitalske družbe, ki sodi med pomembne naložbe države, pa je do morebitne spremembe strategije upravljanja državnega premoženja tako rekoč nedosegljiv. Stanković prav tako meni, da država ne bi upala prodati še edino finančno stabilno družbo, ki zagotavlja delovna mesta v Šaleški dolini.
Opozarja tudi na vlogo Nizozemca Philipa Sluiterja, ki naj bi bil po razkritju, da je Gorenje še bolj pod lupo Panasonica, dal skladu IFC ponudbo za odkup njihovega 11,8-odstotnega deleža. Znano je, da je Sluiter, ki je po štiri milijone evrov vrednem prevzemu Ataga nekaj mesecev sedel v upravi Gorenja, za Bobinca postal trn v peti. Na julijski skupščini je skupaj z nekaterimi manjšinskimi delničarji, sam ima preko Home Products Europe B.V. 4,83-odstotni delež v Gorenju, z nasprotnim predlogom neuspešno poizkušal med nadzornike imenovati Hrvata Karla Kardova. Sluiter je za Finance dejal, da bi moralo Gorenje ostati samostojno in ne podružnica globalne korporacije. "Zdaj ni čas, da se Gorenje prodaja strateškemu partnerju za drobiž. Osredotočeno Gorenje z ambicioznim in kompetentnim menedžmentom bi lahko postalo prožno, proaktivno in dobičkonosno." Ob tem velja dodati, da bi lahko Sluiter igral dvojno igro in bi ob primerni prevzemni ceni delnice delež v Gorenju, ki ga je prejel kot del kupnine za Atag, tudi prodal.
Izidor Jerman iz Alpen Investa, njihov mešani fleksibilni podsklad Alpen.si ima okoli štiriodstotni lastniški delež v Gorenju, pa pravi, da je običajna pot pri morebitnem prevzemanju družb, da prevzemnik da nezavezujočo ponudbo, ki jo nato s skrbnim pregledom preveri. "V tem primeru pa tavamo v temi, ker razen potrditve, da poteka skrbni pregled, delničarji drugih informacij nimamo." O višini prevzemne cene ne želi ugibati, prepričan pa je, da bodo Japonci prevzeli Gorenje, če bo cena zadovoljiva za Kapitalsko družbo, IFC in večje institucionalne vlagatelje. Uspešen prevzem pa bi Gorenju, ki je relativno visoko zadolženo, omogočili dolgoročni razvoj na trgih, kjer prevladujejo multinacionalke in so temu primerno kapitalsko zahtevni, še meni Jerman.
Kako se bo končala prevzemna igra mačke z mišjo, bo torej znano konec septembra. Če bo Panasonic, ki je imel lani za 67 milijard evrov prihodkov, več kot četrt milijona zaposlenih po svetu pa je ustvarilo tri milijarde evrov čistega dobička, dal prevzemno ponudbo.