Medij: Svet24 Avtorji: Tetičkovič Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7
RAZKRITO Prodajo osrednjega državnega letališča naj bi vsiljevali domači finančni špekulanti, ki so prav tako odgovorni za prekinitev investicije v drugi terminal. Večina poslancev državnega zbora je ob tem ravnodušna, aktivno nasprotujejo samo v Združeni levici.
Največja borznoposredniška hiša v Sloveniji - skupina Alta - in njena večinska lastnika Dean Čendak in Zvone Taljat naj na slovenske odločevalce ne bi vplivala samo s poslovnim svetovanjem, ampak kar z neposrednimi posegi v sprejemanje odločitev, ključnih za prihodnost slovenskega gospodarstva. Na prodajo letališča Jožeta Pučnika menda vplivata tako prek člana uprave Slovenskega državnega holdinga Mateja Runjaka kot prek družbe Publikum Trezor. Obe sta mala delničarja Aerodroma Ljubljana, a imata pri procesu privatizacije nesorazmerno veliko vlogo.
Mladina piše, da država čeprav, da je 50,67-odstotna lastnica letališča, podlega lobiranju finančnih špekulantov, ki so pripravljeni žrtvovati nacionalne interese za kratkoročen zaslužek, ki si ga obetajo od provizije pri prodaji. Da je do procesa prodaje sploh prišlo, so morali najprej ustaviti gradnjo drugega terminala, ki bi sprostil tovorno in potniško zasičenost letališča. Ne smemo pozabiti, da je Aerodrom kljub seriji kriz v zadnjih dvajsetih letih ves čas delal dobiček in postajal ključni regionalni igralec v letalskem prometu.
Gradnjo drugega terminala so ustavili na skupščini Aerodroma 16. septembra 2013, čeprav je ministrstvo za infrastrukturo pred tem zavzelo stališče, da Slovenija nov terminal potrebuje in da je njegova gradnja v javnem interesu. Omenjeno skupščino so vodile borzne hiše, saj je država na njej zaradi meglenih proceduralnih postopkov ostala brez glasovalnih pravic. Investicija je bila torej ustavljena, čeprav je Aerodrom razpolagal s 35 milijoni evrov prihrankov, ki jih je za drugi terminal varčeval debelih 16 let. Omenjeni kapital so si mali delničarji raje pohlepno izplačali kot dividende.
Omenjena dejstva tako posredno kažejo, da je v orkestru borznoposredniških hiš svojo violino igral tudi nekdanji finančni minister Uroš Cufer. Pojedel je namreč svojo besedo in ni spremenil zakonodaje, s katero bi država spet pridobila glasovalne pravice. O tem, da bo v zameno za razprodajo državne srebrnine Čuferjeva šefica Alenka Bratušek verjetno nagrajena s komisarskim stolčkom, pa smo na teh straneh že poročali.
Žogica je zdaj pri državnem zboru, ki edini lahko ustavi prodajo Aerodroma. A nič ne kaže, da stranka Mira Cerarja o tem sploh razmišlja ali da se tega sploh zaveda. ZL je namreč edina parlamentarna stranka, ki skuša aktivno preprečiti prodajo celotnega paketa 15 podjetij, namenjenih privatizaciji. Pri tem so razmeroma neuspešni, saj s šestimi poslanci ne zberejo potrebnih 23 podpisov za sklic izredne seje, na kateri bi dnevni red predvideval še kaj drugega kot poslanski status državljana Janše.
Po zaključku redakcije smo prejeli obsežen odziv družbe Alta, v katerem vse omenjeno zanikajo. Njihovo stališče bomo predstavili v jutrišnji številki.