Skupščina NLB : Uprava brez razrešnice, odobrena dokapitalizacijo NLB v višini 381 milijonov evrov in nov nadzorni svet

Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali 39.781 delnic oz. 0,42 % prisotnega kapitala. Država bo začasno na pomoč banki priskočila s hibridnim posojilom v višini 320 milijonov evrov, za 61 milijonov evrov novo izdanih delnic pa bosta namesto prvotno predvidenega KBC vplačala paradržavna sklada SOD IN KAD. Skupščina NLB je tudi odpoklicala vse dosedanje nadzornike in imenovala nove.

Ljubljana, 27.06.2012, dopolnjeno 02.07.2012

NLB z 233,2 mio EUR izgube, Uprava brez razrešnice, NS pa po 1 urni prekinitvi le to dobil

Delničarji NLB so v breme zadržanega dobička in rezerv iz dobička pokrili lansko visoko izgubo 233,2 milijona evrov. Polovico izgube izhaja iz slabitev v hčerinskih družbah. Bilančna vsota (obseg poslovanja) skupine NLB je lani upadla za osem odstotkov, na 16,4 milijarde evrov, v lanskem letu pa so v NLB veliko pozornost namenili zagotavljanju dobre likvidnosti banke.

Za ogled posnetka TV SLO 1 - Dnevnik ob 19.00 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.

Na vprašanja Rajko Stanković predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je bil žal tudi edini razpravljalec je predsednik uprave NLB Božo Jašovič podal sledeče odgovore:

Uprava banke prevzema objektivno odgovornost, ker je v preteklosti napovedovala poslovanje z dobičkom, nato pa so nastale visoke izgube.
Po mnenju predsednika Uprave je bilo upravljanje s tveganji v NLB v preteklosti šibko, prav tako hčerinske družbe niso imele postavljenih limitov glede večjih naložb s strani matice, kar zdaj imajo.
Glede SIB banke, ki je v postopku likvidacije, pa predsednik obljublja, da naj bi se postopek, ki se je vlekel vrsto let zaradi treh tožb, v dveh mesecih le končal.
Postopek prodaje Banke Celje pa je zamrznjen, saj zanjo niso dobili ponudbe po 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti, ampak bistveno nižjo.
Na razpis za novega predsednika uprave NLB ni prijavil; ker je že dobrega pol leta v odstopu, si želi, da bi bilo čim prej izbrano novo vodstvo.
V NLB potekajo določene aktivnosti v banki glede preteklih napačnih odločitev posameznikov in da je med drugim zaradi malomarnega dela kar nekaj ljudi ostalo brez zaposlitvI.

Pri glasovanju o razrešnici Uprava Boža Jašoviča, ki je konec lanskega leta sicer podal nepreklicni odstop s položaja, razrešnice niso dobili niti David Benedek, Marko Jazbec, Robert Kleindienst in Claude Deroos ter Guy Snoeks iz vrst belgijske KBC, slednji je tej bil še najbližje z 36 % podporo, ostali člani iz Slovenije pa so dobili le 4,5 do 18 % podporo za svoje delo v preteklem letu.

Nadzorniki NLB prevzemajo objektivno odgovornost za tekoče rezultate, ne pa tudi za slabitve

Dr. Rasto Ovin je v imenu NS NLB na vprašanje Rajka Stankovića odgovoril, da je NS objektivno odgovoren za tekoče rezultate in da so se trudili, da bi trende obrnili in prepričan je, da bi bila izguba še večja, če oni nebi tako dobro delali. Za slabitve, ki so posledica preteklega obdobja pa se ne čutijo odgovorne. Očitno je to prepričalo lastnike in NS je po enourni prekinitvi le dobil razrešnico za preteklo delo.

Do novih 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic

Skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) je potrdila, da banka poveča kapital za 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic po ceni 41 evrov. Sprva je bilo predvideno, da se bo z izdajo delnic zbralo 130 milijonov evrov, cena pa naj bi bila 68,71 evra.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na vprašanje Rajka Stankovića o razlogih za znižanje cene odgovoril, da je to delno rezultat cenitve banke, delno pa gre tudi za upoštevanje določil Evropske komisije. V imenu države je o dokapitalizaciji na skupščini sicer glasovala vlada sama. V banki pa poteka skrbni pregled, ki ga izvaja družba Delotte revizija.

Država bo zagotovila 320 milijonov evrov

V drugem koraku pa bo NLB izdala za 320 milijonov evrov hibridnih instrumentov Co Co, ki jih bo vplačala država. Gre torej za hibridno posojilo države banki. Sprva je bilo predvideno, da bo NLB izdala za 380 milijonov evrov teh instrumentov.

Hibridni instrumenti Co Co oziroma pogojno zamenljive obveznice predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov - pretvorijo v lastniški kapital.

Namesto KBC, svoj lastniški delež okrepila Republika Slovenija

Lastniki in vodstvo banke bi morali v dveh dneh izpeljati vse potrebne postopke in transakcije. Pričakovati je, da bo država za vplačilo obveznic najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v banki. KBC pa naj bi s kapitalskim vložkom okrepila svoj lastniški delež v banki, a tega ni storila domnevno zaradi nasprotovanja regulatorja v EU. Tako je svoj položaj okrepila Republika Slovenija preko paradaržavnih skladov KAD in SOD.

S tokratno dokapitalizacijo se bo po besedah predsednika uprave banke zagotovilo, da bo NLB izpolnila zahteve regulatorjev, čeprav o natančnih številkah ni želel govoriti. Skupaj z aktivnostmi, ki jih bo za sprostitev kapitala izvajala banka sama, naj bi količnik vseeno presegel zahteve regulatorjev.

NLB mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik Core Tier 1 s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov. Že do konca leta naj bi banka namreč za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, skušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.

Zamenjava kompletnega Nadzornega sveta NLB

Lastniki so poleg tega odpoklicali dosedanje nadzornike največje slovenske banke. Potem ko je Stojan Petrič odstopil že januarja, so delničarji odpoklicali še dosedanjega prvega nadzornika Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina.

Imena novih nadzornikov so bila neznanka vse do zadnjega trenutka, saj je o njih vlada odločala šele danes. Pred glasovanjem o teh imenih je Rajko Stanković želel zagotovilo od formalnega predlagatelja KBC, da vsi nadzorniki izpolnjujejo zakonske pogoje po ZGD-1 in Zakonu o bančništvu in da predstavijo vsaj kaj so po izobrazbi in kaj trenutno delajo. Namesto tega pa je dobil le suhoparni odgovor predstavnice MF, da vse izpolnjujejo. Zakaj MF oz država ne zmore ob tako pomembni zamenjavi na čelu največje sistemske banke o kandidatih pripraviti vsaj tri do štiri stavke, pa je že vprašanje za predsednika Vlade RS oz. pristojnega resornega ministra.Za nove nadzornike NLB je skupščina na predlog vlade imenovala Janka Medjo, Stephana Wilckeja, Klemna Vidica, Saša Cunderja, Mira Germa, Mirana Pleterskega in Albina Hojnika. Namesto Petriča je imenovala Matjaža Schrolla.