Medij: Delo - FT Avtorji: Gerenčer Ivan,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 06. 07. 2009 Stran: 5
Reševanje Mure
Čeprav se veliko govori o možnosti stečaja, je verjetneje, da država še vedno išče možnost za rešitev Mure, pomurskega tekstilnega giganta. Rešitev naj bi bila trajna in ne le začasno gašenje požara. Že prokurist Zdenko Podlesnik je ob nastopu mandata pred dvema mesecema kot trajno rešitev na glas omenjal ustanovitev t. i. nove Mure. Ta bi prevzela donosno proizvodnjo stare Mure in določeno število delavcev - od 1000 do 1500. Podlesnik je namreč prepričan, da pri klasičnem stečaju Mure na njenem pogorišču ne bo več mogoče obnoviti proizvodnje. Nova Mura bi se ukvarjala s kreacijami, prodajo in proizvodnjo oblačil lastnih blagovnih znamk. Niti nekaterih donosnih dodelavnih poslov se ne bi branila, vendar bi zanje le začasno zaposlovala dodatne delavcev.
Po dveh mesecih so se razmere v Muri finančno tako zelo poslabšale, da Podlesnik ni več trdno prepričan o uspehu projekta nove Mure. Zatrjuje, da odločanje lastnikov o Murini usodi traja predolgo; če bi odločitev sprejeli pred tremi meseci, bi projekt stal 13 milijonov evrov, danes še enkrat ~ več. Rešitev, ki bi ohranila čim več delovnih mest, pa vlada išče tudi v okviru prestrukturiranja gospodarstva v regiji in drugih mehanizmov za pospeševanje gospodarskega razvoja, kot je razvoj regijskih gospodarskih centrov, za katere ima menda tudi denar. Idejo, kako rešiti Muro, so spodbudili v lokalnem okolju, konkretno Regionalna razvojna agencija Mura in tehnološki center.
Direktor RRA Mura Danilo Krapec o podrobnostih ni želel govoriti, ker morajo o usodi Mure odločiti lastniki in vlada. Tako bi tehnološki center (ali morda kdo drug) od Mure menda odkupil odvečne proizvodne prostore za potrebe novoustanovljenega podjetja (nove Mure). To bi prevzelo donosno Murino proizvodnjo (blagovne znamke) in zaposlilo za to potrebno število delavcev omenjajo se številke med 1000 in največ 1500. Delavcem, ki bi se brez prekinitve delovnega razmerja prezaposlili iz stare v novo Muro, ne bi bilo treba plačati odpravnine. Zato pa bi se novi delodajalec zavezal, da v celoti prevzame izplačilo polnih odpravin po odhodu oziroma upokojitvi delavcev. Ali bi se vse skupaj zgodilo v okviru stečaja sedanje Mure ali morda že prej, nam ni uspelo zvedeti. Delavci, ki se ne bi prezaposlili v novo Muro, naj bi glede na potrebe - ostali zaposleni v stari Muri; če bi šla ta v stečaj, bi postali na zavodu za zaposlovanje iskalci nove zaposlitve. V tem času bi se lahko usposobili za opravljanje drugega dela, za katerega je potrebna ročna spretnost v industrijski proizvodnji.
Takega dela so zaposleni v Muri vešči in tudi možnosti, da v regiji pridejo investitorji za tovrstne proizvodne programe, so še najrealnejše. O množičnem usposabljanju Murinih šivilj, starih v glavnem okrog 50 let in s 35 leti delovne dobe, za sobarice, čistilke itd., zdaj nihče več ne razmišlja kot o izvedljivi rešitvi. Predvsem zato, ker toliko takšnih delovnih mest v pomurskem turizmu ni na voljo in jih tudi nikoli ne bo. Odločitev, kaj bo z Muro, ki je v oblačilni industriji tudi za evropske razmere s 3305 zaposlenimi zelo veliko podjetje, mora biti sprejeta te dni. Časa za prelaganje odločitve ni več. O tem, da ima Mura velikanske težave v poslovanju in da se ji tudi zaradi globalne gospodarske krize - ne piše nič dobrega, je bilo v zadnjih mesecih izrečenega in napisanega zelo veliko.
Le redki med »dežurnimi« ocenjevalci in resnimi analitiki razmer so omenili možnost, da za Muro obstaja rešitev, kaj šele, da bi za kaj takega ponudili resno napisane scenarije. Kljub velikanski zamudi so konkretno pripravljenost za rešitev Mure aprila pokazali njeni lastniki. Skoraj soglasno so sprejeli odločitev, da podjetje dokapitalizirajo z 8,5 milijona evrov. Po njihovih takratnih izračunih bi svež kapital zadostoval vsaj za premostitev največjih težav in Muri omogočil vsaj še nekaj časa naporno životarjenje od danes na jutri. Danes je jasno, da so si lastniki z odločitvijo o dokapitalizaciji podjetja le kupovali čas in da za rešitev Mure niso pripravljeni vložiti niti enega evra. Z izjemo države, ki je za Nacionalno finančno družbo (18,53 odstotka) prek Slovenske odškodninske dražbe (12,23 odstotka) druga največja lastnica Mure. Država je še času, ko rok za dokapitalizacijo še ni potekel, napovedala pripravljenost, da se je - če dokapitalizacija ne bo uspela -KDO SO LASTNIKI MURE NFD Holding d. d., Slovenska odškodninska družba, Mercata, Cetis - Graf, TP Portorož, Zvon ena holding, Zlata moneta MB, Koto d. d., FB Investicije, EQT Group (skupaj 70 odstotkov ) in več kot tri tisoč malih delničarjev (30 odstotkov).
Tokrat NA isti strani - Prokurist Mure Zdenko Podlesnik (v ospredju) in predsednik sindikata Drago Forjan se strinjata, da za Muro stečaj ne sme biti edina rešitev. pripravljena kar sama lotiti reševanja Mure. Seveda pod določenimi pogoji, povezanimi s prenosom lastništva na novo ustanovljeni Kadov posebni sklad za prestrukturiranje. In na tej točki je očitno zelo zaškripalo v konkretnih pogovorih med državo in OTD pri iskanju rešitve za Muro. Kajti lastnina je v kapitalizmu sveta stvar, čeprav prinaša izgubo. Že tako velik pesimizem, da za Muro menda ni rešitve in da jo neizogibno čaka stečaj, so še dodatno okrepile ugotovitve izredne revizije finančnega poslovanja podjetja. Naročnik revizije je bila država (Sod), ki je preden sprejme odločitev|da prevzame odgovornost zal reševanje Mure - hotelapreveriti,. ali podjetje finančno ni še na slabšem, kot je bilo znano.
Rezultati revizije so v glavnem potrdili že znane podatke, ki jih je ves čas predstavljalo vodstvo podjetja. Mura dolguje bankam 23 milijonov evrov in dobaviteljem še skoraj 12 milijonov evrov. Po drugi strani pa so revizorji izrazili mnenje, da je v Muri dovolj » zdravih jeder«, ki bi jih bilo vredno ohraniti pri življenju. Toda v javnost je pricurljal le podatek o veliki zadolženosti Mure, primerno opremljen s komentarjem, da za Muro ni druge rešitve kot stečaj. Prokurist Podlesnik in nihče drug v Muri ne ve, kdo je javnosti posredoval rezultate revizije. Verjetno tisti, ki imajo pač interes, da Mura čim prej propade. Revizijskega poročila v podjetju niso dobili; na sestanku z vodstvom Soda je bila uprava z njim le seznanjena potem ko so podatki iz njega že nekaj dni krožili v javnosti. Rezultati revizijskega pregleda so očitno vplivali na razmišljanje premiera Borata Pahorja in gospodarskega ministra Mateja Lahovnika.
Vodstvu Murinega sindikata sta odkrito povedala, da je Mura - glede na ekonomske kazalnike - še najbližje stečaju. Toda kot sta zagotovila, dokončna odločitev o stečaju Mure še ni sprejeta. Zaposleni v Muri stečaju nasprotujejo. Po besedah predsednika sindikata Draga Forjana je položaj v podjetju zelo težak, vendar ne brezupen. Rešitev vidijo v celoviti reorganizaciji podjetja, ki mora dobiti visoko usposobljeno vodstvo, oboje pa bi se menda dalo izpeljati v okvira prisilne poravnave z upniki. Tudi vodstvo Mure (trenutno) še nasprotuje stečaju in se nagiba k prisilni poravnavi z upniki.
Tudi NFD nasprotuje stečaju, kar je logično, saj bi z njim izgubila lastništvo, in se nagiba k prisilni poravnavi, v kateri izgubljajo upniki. Država dokončne odločitve o tem, ali in kako bi Muri vseeno pomagala, še molči. Toda dejstvo je, da bo prav država pri Murinem stečaju kar trikrat izgubila: najprej kot njena lastnica, potem kot upnica in nato še kot plačnica denarnih nadomestil in socialnih pomoči za več kot tri tisoč delavcev, ki se bodo znašli na cesti.