Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
Konec letošnjega junija je imelo 15 največjih borznih holdingov ob le nekaj več kot 300 milijonih evrov kapitala za kar 1,6 milijarde evrov finančnih obveznosti, brez upoštevanja obeh insolventnih holdingov Zvon pa 600 milijonov evrov kapitala in milijardo evrov posojil.
Od holdinga do posojilnice
Čeprav se sami soočajo z resnimi finančnimi težavami, holdingi s posojili, jamstvi in garancijami rešujejo tudi težave svojih lastnikov. Teh posojil je po naših analizah trenutno za več kot tretjino milijarde evrov, pri čemer so v ta podatek zajete le tiste družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in te podatke razkrivajo. Najbolj očiten primer holdinga, ki se je skozi zadnja leta spremenil zgolj v posojilnico, je Aktiva Naložbe, še poslednja naslednica pidov, ki jih je zasnoval privatizacijski mogotec Darko Horvat. Konec junija je imela namreč Aktiva Naložbe za 230 milijonov evrov premoženja, od česar čez 190 milijonov evrov predstavljajo posojila preostalim družbam iz sistema Aktiva. Vlogo posojilnice je prevzel tudi Zvon Dva Holding, ki je večjemu Zvonu Ena Holdingu posodil čez 130 milijonov evrov, medtem ko je KD Group družbam, povezanimi z Matjažem Gantarjem, Sergejem Racmanom, Tomažem Butino in Aleksandrom Sekavčnikom, posodil okoli 20 milijonov evrov. Kot je znano, tudi Sava od NFD Holdinga terja še dobrih 20 milijonov evrov posojil.
Pred začetkom finančne krize so imeli sicer prav holdingi eno izmed ključnih vlog na Ljubljanski borzi, medtem ko v zadnjih dveh letih omembe vrednih poslov ne sklepajo več. Čeprav bi morali zaradi prevelikega obsega dolgov prodati velik del naložb, je v zadnjem letu dni edini posel, ki je presegel mejo 50 milijonov evrov, uspelo izpeljati Istrabenzu in Siringi, ki sta prodala Drogo Kolinsko oziroma Lesnino.
Redčenje holdinških vrst
Infond Holding, Center Naložbe, Poteza Naložbe, Maksima Holding, Istrabenz, Zvon Dva Holding, Zvon Ena Holding in Poteza Skupina so le nekateri večji holdingi, ki so zaradi prezadolženosti v zadnjih treh letih končali v stečaju oziroma prisilni poravnavi. K zmanjšanju števila holdingov na Ljubljanski borzi so prispevale tudi odločitve nekaterih lastnikov, ki so bodisi iztisnili male delničarje bodisi so družbe umaknili z borzne kotacije. Na ta način so denimo Ljubljansko borzo zapustili Finetol, Vizija Holding, Vizija Ena Holding, Zlata Moneta II, ACH, Triglav Naložbe, Aktiva Invest in Finira. Zaradi v ponedeljek sprejetega sklepa, da bodo iztisnili male delničarje, se bo z borze v kratkem umaknila tudi Aktiva Naložbe, podoben korak pa je pričakovati tudi pri Modri Liniji Holding.