Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 11. 2010 Stran: 18
Ljubljana - Država kot največja lastnica Nove Ljubljanske banke (NLB) je na včerajšnji skupščini s predlaganimi sklepi in njihovo obrazložitvijo izrazila nestrinjanje z nedavno sprejeto petletno strategijo uprave in nadzornega sveta. Iz sklepov, ki jih je predlagala, namreč sledi, daje pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov zato, da banka izpolni zahteve po višjem regulatomem kapitalu in da se krepi kapitalska trdnost banke. Očitno pa ne namerava finančno podpreti strategije, s katero bo banka dosegla kapitalsko ustreznost na račun umika s trgov, odprodaje za državo pomembnih naložb banke, kot je na primer Banka Celje, ter krčenja poslovanja.
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal, da je razlog za njegov odstop lahko stališče lastnikov, da zavračajo strategijo. Zato smo ga po skupščini vprašali, ali bo ponudil odstop. »Še enkrat bomo pogledali, kaj so stališča države. Do strategije obstajajo zadržki, nisem pa razumel, da bi kategorično zavrnila našo strategijo. Želi, da smo preudarni in previdni pri dezinvestiranju in da to storimo, če bo to nujno potrebno za zagotavljanje kapitala banke.« Na pripombo, da so bili zavrnjeni vsi sklepi, ki so predvideli dokapitalizacijo izključno za izvajanje strategije, paje Jašovič odgovoril, daje bil predlog uprave in nadzornega sveta zavrnjen, ker lastniki menijo, da pooblastilo za izvedbo dokapitalizacije že imajo.
Uprava in nadzorni svet sta v sklicu včerajšnje skupščine predlagala, da delničarji upravi podelijo pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala z izdajo največ 4,452.976 novih navadnih delnic NLB (zdaj jih ima NLB 8,905.952), vendar izključno za podporo izvajanja omenjene strategije banke. Toda sklep ni dobil zahtevane tričetrtinske podpore na skupščini prisotnega kapitala. Prav tako delničarji niso podprli nasprotnega predloga KBC, po katerem bi NLB dokapitalizirali z 250 milijoni evrov - 200 milijonov z denarnimi vložki, 50 pa v obliki hibridnih instrumentov. Zanimivo je, da je tudi KBC, katere predstavniki nadzornega sveta še nedavno niso soglašali s strategijo uprave, zdaj predlagajo dokapitalizacijo izključno za potrebe izvajanja taiste strategije. Na koncu so delničarji ob nasprotovanju KBC podprli napotilo, ki ga je v imenu države predlagala agencija za upravljanje kapitalskih naložb, naj uprava v okviru že na lanski skupščini sprejetega sklepa o odobrenem kapitalu izpelje 250-milijonsko dokapitalizacijo z namenom krepitve kapitalske trdnosti banke.
Pravni zastopnik državne agencije Bojan Pečenko, ki je mimogrede pogodbeni svetovalec finančnega ministra Franca Križaniča, je upravo in nadzorni svet NLB v daljšem govoru najprej opozoril, daje njuna odgovornost, da usklajujeta različne interese lastnikov, nato pa, da jima je bilo že leta 2009 na skupščini dano pooblastilo za povečanje kapitala. Po Pečenkovi oceni s sklicem včerajšnje skupščine, na kateri sta želela dobiti novo pooblastilo, nadzorni svet in uprava prelagata odgovornost. »Zdi se, daje bistvo današnjega sklica o odobrenem kapitalu očem delno skrito in bi lahko pomenilo poskus prelaganja odgovornosti na delničarje,« je ocenil Pečenko. Božo Jašovič je sicer pojasnil, da je uprava sklicala skupščino prav na željo države, ki jo je izrazila že na prejšnji skupščini. Pečenko je vnadaljevanju upravo pozval, naj posebej odgovorno premisli o prodaji Banke Celje. Spomnimo, da vlada njeni prodaji sicer nasprotuje. Eden od načinov za sprostitev dela kapitala pa je po Pečenkovih besedah tudi odprodaja deležev v podjetjih, ki jih je banka zarubila (Mercator, Pivovarna Laško...).
Simoneti bo še iskal odgovornost za slabe naložbe banke
»Ker je skupščina mesto za odgovor na prava vprašanja,« je predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti skupaj z Božem Jašovičem odgovarjal tudi na vprašanja društva malih delničarjev MDS o odgovornosti za slabe naložbe banke, zaradi česar naj bi bila med drugim potrebna tudi dokapitalizacija. Tako je društvo zanimalo, ali slabe naložbe res za nekajkrat presegajo znesek dokapitalizacije. Jašovič ga je najprej podučil, da so slaba posojila tista, ki zamujajo z odplačilom za več kot 90 dni. Teh je bilo še konec lanskega leta za 500 milijonov evrov, konec septembra pa že za 848 milijona evrov ali 7,69 odstotka vseh posojil. Vsa slaba posojila so pokrita z rezervacijami. Na vprašanje, koliko posojil je bilo odpisanih, je dejal, da leta 2007 za 10,7 milijona evrov, leta 2008 za 9,8 milijona evrov, lani za 15,3 milijona evrov, do konca oktobra letos pa za 8,7 milijona evrov. Nato je Simoneti razložil, da vsakič ko prihaja do odpisov posojil, od uprave zahtevajo odgovore tudi o morebitni individualni odgovornosti posameznikov iz banke za te odpise. Omenil je celo, da naj bi bilo veliko dovoljenj za povečano izpostavljenost posameznih komitentov »izsiljenih« in da nova strategija banke vsebuje drugačno upravljanje s tveganji od dosedanjega. Društvo malih delničarjev naj bi ne glede na to, da so bile prejšnji upravi in nadzornemu svetu z Marjanom Kramarjem na čelu za delo podeljene razrešnice in da so revizorji k letnim izkazom banke dali pozitivna mnenja, zahtevalo »poglobljeno analizo in vložitev odškodninskih tožb«. Simoneti je večkrat nakazal, da se bodo še naprej ukvarjali z ugotavljanjem odgovornosti in da bo, ko gre za razčiščevanje slabih naložb, »trenutek resnice še kar nekaj časa prihajal«.
Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Dagmar Komar, ki jo je na včerajšnji skupščini spremljal odvetnik Bojan Pečenko, je po skupščini izrazila zadovoljstvo nad njenim izidom: »Uprava ima vse vzvode, da gre v povečanje kapitala. Agencija se zavezuje, da bo še naprej vodila konstruktiven in odkrit dialog z vsemi deležniki. Verjamemo, da je mogoče sistemsko banko v času krize okrepiti.« Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je napovedal, da bo uprava predlagala dokapitalizacijo že na prvi prihodnji seji nadzornega sveta.