Sta Bavčar in Šrot osušila podjetji

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 13. 05. 2010 Stran: 3

Policija naj bi Igorja Bavčarja, nekdanjega šefa Istrabenza, in Boška Šrota, nekdanjega prvega moža Laškega, sumila približno 100-milijonske škode - Pod lupo financiranje menedžerskih prevzemov

"Kaj počnem zdaj? Zdaj pa res ne morem o tem. Bova drugič." Tako se je včeraj mudilo nekdanjemu prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju. S čim se ukvarja po odhodu iz Istrabenza, lahko le ugibamo, zagotovo pa mu te dni dobršen dela časa jemlje razlaganje, zakaj naj bi kriminalisti ovadili njega in nekdanjega šefa Pivovarne Laško Boška Šrota. Sumijo, da naj bi svoji nekdanji družbi skupaj oškodovala za približno sto milijonov evrov.

KOPER ► Policija je po dobrem letu sklenila sklop preiskav s področja korporacijske kriminalitete, ki je povezana z dvema menedžerskima prevzemoma znanih gospodarskih družb. V preiskavi so preverjali zakonitost izvorov financiranja omenjenih prevzemov. Policija ni pojasnila, za prevzeme katerih podjetij gre, neuradno naj bi šlo za Istrabenz, ki gaje tedaj vodil Igor Bavčar, in za Pivovarno Laško, v kateri je taktirko držal Boško Šrot. Kriminalistična policija je na vrhovno državno tožilstvo vložila tri kazenske ovadbe zoper dva (nekdanja) zastopnika gospodarskih družb, ovadili pa so še enajst domnevnih sostorilcev in pet pravnih oseb, in sicer zaradi različnih kaznivih dejanj.

Za 135 milijonov evrov škode

Skupna protipravna premoženjska škoda kot posledica vseh kaznivih dejanj znaša vsaj 135 milijonov evrov, je povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič. Vpleteni pa naj bi skupaj pridobili za 92 milijonov evrov premoženjske koristi.

Kriminalisti so preiskovali, kako naj bi osumljeni prišli do začetnega kapitala za financiranje spornih menedžerskih prevzemov. Prve milijone naj bi dobili s preprodajanjem ponarejenih opcijskih pogodb. Šlo naj bi za verigo transakcij z delnicami med tremi gospodarskimi družbami. Nezakonito pridobljen dobiček je šel v škodo prve in v korist drugih dveh družb - prvi v višini več kot 750.000, drugi pa v višini 25 milijonov. Osumljeni so tako pridobljeni denar (skupaj 26 milijonov) vlagali v gospodarsko dejavnost, na borzo, v nepremičnine ali pa so jih nakazovali na račune povezanih fizičnih oseb. Tako so z drugimi oblikami prenosa gotovine z lažno opredeljenimi nakazili prikrili njegov izvor.

V drugem primeru naj bi osumljeni z izrabo svojega položaja pridobival premoženjsko korist in z nezakonitim financiranjem izpeljal prikriti prevzem družbe, v kateri je bil zastopnik. V postopku je bilo tudi šest posameznikov in ena družba osumljenih, da so eni od omenjenih družb osumljenih z zlorabami na borzi pomagale do premoženjske koristi. Udeleženci naj bi bili borzni posredniki, ki naj bi načrtno višali cene delnic na borzi oziroma preprečevali padec njihove vrednosti.

Bavčar: ovadba odgovor Kresalove

Šrot rezultatov kriminalistične preiskave ni komentiral, je pa prepričan, da ni med ovadenimi. Bavčar je bil bolj zgovoren. "Direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek je naenkrat po nekaj mesecih začutil potrebo, da ponovi neresnične obtožbe, povzete po ovadbi Zorana in Damjana Jankoviča," 'je zapisal v izjavi, njegova tarča pa je bila tudi ministrica za notranje zadeve: "Očitno je ministrica Katarina Kresal tokrat uporabila policijo, da odgovori na moj spletni intervju v Financah, saj je bila preiskava v zvezi s tem zaključena že pred meseci, šef kriminalistov pa se je nanjo spomnil dan po objavi mojega intervjuja in po tem, ko so javnosti vse te neresnične navedbe že posredovali."

Na Bavčarjeve namige je je včeraj že odzvala generalna policijska uprava. Zatrdili so, da policija ne sklicuje novinarskih konferenc, ker bi ji to kdo naročil, ampak so jo sklicali po uskladitvi z državnim tožilstvom.

Kaj vse so naredili kriminalisti med preiskavo

► analizirali več kot 190.000 poslov z vrednostnimi papirji

► pregledali 105 transakcijskih računov 19 podjetij in 13 posameznikov

► opravili 29 hišnih preiskav prostorov 19 podjetij in 10 posameznikov

Bavčarjevi mejniki

► 1. junij 2002: Bavčar postane predsednik uprave Istrabenza;

► 29. junij 2004: Istrabenz za 95 milijonov evrov proda 50-odstotni delež v mešani naftni družbi OMV Istrabenz avstrijskemu OMV; ta za 40 milijonov evrov proda četrtino družbe slovenskemu konzorciju;

► oktober 2007: Bavčar kupi družbo FB Investicije, ki postane večinska lastnica Maksime Holdinga, ki je četrtinska lastnica Istrabenza; nakup prizna mesece kasneje;

► 31. marec 2009: Bavčar odstopi;

► 12. maj 2009: Bavčar postane član v novi upravi Istrabenza, ki jo vodi Bogdan Topič;

► 22. junij 2009: nadzorniki sprejmejo odstop Bavčarja kot člana uprave;

► 30. september 2009: kriminalisti opravijo več hišnih . preiskav pri Bavčarju in ga za nekaj ur pridržijo;

► 28. januar 2010: sodišče Bavčarju zamrzne lastniški delež v njegovem podjetju FB Investicije

"Potrdile so se naše zle slutnje"

"Da, bili smo jasnovidni. Ali bolje rečeno - izsledki kriminalistične preiskave so potrdile naše zle slutnje glede Istrabenza. Žal," je Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev MDS komentiral novico, da naj bi kazensko ovadili nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. Prav MDS je nedavno dosegel razširitev dnevnega reda bližnje skupščine Istrabenza s točko o imenovanju posebnega revizorja za pregled posameznih poslov v zadnjih petih letih ter tožbo zoper nekdanja predsednika uprave Igorja Bavčarja in predsednika nadzornega sveta Janka Kosmino. Uprava Istrabenza sprva delničarjem na skupščini ni nameravala predlagati vložitve odškodninskih tožb proti Bavčarju, ker v opravljeni reviziji ni bilo dovolj tehtnih argumentov za to. "Za male delničarje in vlagatelje v gospodarske družbe se z ovadbami vrača upanje, da bodo tisti, ki so zagrešili lumparije, tudi kaznovani," pravi Stankovič. Da opravljena revizija ni ponudila argumentov za tožbe, Stankovič pripisuje dejstvu, da je revizijska hiša pregledala le dokumentacijo, ki jo je imela na voljo, kar so v poročilu tudi poudarili. "To pomeni, da revizorji niso pregledali vseh poslov. Če bi imeli vso dokumentacijo - del gradiva je bil pri kriminalistih - bi revizorji najbrž odkrili še kaj, kar so zdaj kriminalisti," še domneva Stankovič. Upa, da bodo tovrstni primeri dobili epilog tudi na sodišču: "Ko bodo fantje res dobili po prstih, bo to prelomnica v odnosu do korporacij in organov upravljanja."