Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18
Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank.
Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.
Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?
Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.
MDS: Nov manaver BS
Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.
»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.
Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.
Slovenijo poleg tega zaradi preiskave sanacije bank tožita tudi evropska komisija in Evropska centralna banka. Pravobranilka evropskega sodišča Juliane Kokott je septembra letos v sklepnih predlogih menila, da je bilo s kriminalistično preiskavo v Banki Sloveniji kršeno pravo Evropske unije, saj so naši organi pregona hišno preiskavo izpeljali enostransko in brez vnaprejšnje uskladitve ali pridobitve odločbe sodišča EU. Če bo evropsko sodišče sledilo temu stališču, bo Slovenija tožbo izgubila.
V sanaciji bank leta 2013 in 2014 je bilo razlaščenih prek 100.000 bančnih vlagateljev, ki so s tem skupaj izgubili okoli 960 milijonov evrov.