Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 10. 12. 2015 Stran: 28
Kriminalisti so bili na izletu v Perutnini Ptuj že junija 2012, povabil pa jih je nekdanji direktor mariborske policijske uprave Milan Čuš. Tokrat so v »kurniku Foruma 21«, kot so to pred leti zapisali kolegi, izvajali kriminalistične preglede.
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v sredo, 2. decembra, izvedli kar 13 hišnih preiskav, vse štiri vodilne v Perutnini Ptuj pa so začasno pridržali. Preiskovalci NPU sumijo, da je prišlo do oškodovanja družbe v znesku 1,2 milijona evrov.
Kriminalisti preiskujejo dejanja uprave Perutnine Ptuj pri nedavni dokapitalizaciji, ki jo je izvedla delniška družba SIJ -Slovenska industrija jekla s sedežem v Ljubljani. SIJ je v lasti ruske družbe Dilon, njena lastnica pa je ruska družina Zubitski. Preiskovalci sumijo, da so preiskovani delničarji Perutnine Ptuj, med katerimi so tudi člani uprave z Romanom Glaserjem na čelu, v postopku prevzemanja Perutnine Ptuj oškodovali druge delničarje.
Uprava pridržana
NPU je hišne preiskave opravil na območju ljubljanske in mariborske policijske uprave. Iz NPU so sporočili, da so predkazenski postopek začeli septembra na podlagi pisne prijave o nepravilnostih pri dokapitalizaciji Perutnine Ptuj. Kriminalisti so pridržali štiri člane uprave, in sicer predsednika uprave Romana Glaserja in člane Nado Krajnc, Toneta Čeha in Milana Čuša. V preiskavo je bilo vključenih tudi več zaposlenih v Perutnini Ptuj.
Četrtinski delež v državni lasti
Družba SIJ je v večinski lasti ruske družbe Dilon (ta pa v lasti družine Zubitski), 25-odstotni delež v družbi pa je v lasti države oziroma vseh davkoplačevalcev, zato ni vseeno, kaj SIJ dela z denarjem in s premoženjem. Dejstvo, da so kupili pomemben delež Perutnine Ptuj, ki je bila zaradi poskusa menedžerskega prevzema po znanem slovenskem scenariju že nekaj časa v velikih težavah, zato ni nepomembno. SIJ je 2. decembra, na dan kriminalistične preiskave torej, objavil namero za prevzem Perutnine Ptuj, do tega dne pa je bil 45,8-odstotni lastnik. To je postal, potem ko je plačal 40 milijonov evrov, kar so v Ptuju označili kot dokapitalizacijo družbe. Še pred tem pa je vodstvo premoženje Perutnine Ptuj knjigovodsko prevrednotilo (podvrednotilo) tako, da je SIJ s plačilom 40 milijonov evrov postal skoraj polovični oziroma 45,8-odstotni lastnik družbe. Pri tem so v MDS opozorili tudi na razkritja opcijskih pogodb med družbo SIJ in štirimi člani uprave (Glaser, Krajnc, Čeh in Čuš). Slednji so namreč prek družbe Holding PMP, ki so jo ustanovili za menedžerski prevzem Perutnine Ptuj, 10-odstotni lastniki Perutnine Ptuj. SIJ je torej po nedavni »dokapitalizaciji« postal 45,8-odstotni lastnik Perutnine Ptuj, nato pa je s štirimi člani uprave, ki so hkrati delničarji družbe Holding PMP, sklenil še posebne pogodbe, s katerimi bi prišli do večinskega oziroma okrog 56-odstotnega lastništva Perutnine Ptuj, kar je dovolj za obvladovanje sistema.
Pogodba Za izbrance
Domnevno sporna dokapitalizacija Perutnine Ptuj je bila sprejeta na skupščini 31. avgusta. Že takrat je male delničarje zanimalo, ali so si vodilni v Perutnini s sklenitvijo opcijske pogodbe zagotovili boljšo ceno delnic družbe kot preostali delničarji. V Perutnini takrat obstoja opcijske pogodbe niso zanikali. Član uprave Milan Čuš, nekdanji direktor mariborske policijske uprave, je namreč že avgusta dejal, da pogodba predvideva samo možnost, da SIJ odkupi delnice članov uprave v družbi Holding PMP, pri čemer pa v njej ni zaveze, da se mora to tudi dejansko zgoditi. 'Ob tem je zagotavljal, da bodo delničarji Perutnine v primeru prevzemne ponudbe deležni enakopravne obravnave. Podobno je javno zatrjeval tudi Roman Glaser, predsednik uprave.
Popravljanje bilanc
Na sume storitve kaznivih dejanj, povezanih s finančnimi oslabitvami, v okviru katerih naj bi bila uprava pod vodstvom Romana Glaserja popravljala bilance za leto 2013 v višini več kot 43 milijonov evrov, so prvi opozorili v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Po dostopnih podatkih pa naj bi ovadbo podala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki dokapitalizacije delniških družb spremlja v kontekstu ponudb vrednostnih papirjev javnosti, potem ko so sklepi skupščine o dokapitalizaciji že izglasovani in pravno veljavni. Če ATVP v svojih nadzornih postopkih ugotovi kršitve, ukrepa zoper kršitelje v skladu s svojimi pristojnostmi in naznani sum o storitvi kaznivega dejanja pristojnim institucijam. Več v ATVP niso povedali, saj so vse informacije, ki se nanašajo na posamezne postopke nadzora ATVP, zaupne narave.
Cerar »poniknil«
Po preiskavi kriminalistov NPU so se oglasili v vodstvu družbe SIJ in izrazili pričakovanje, da bo uprava Perutnine Ptuj odstopila. Glaser pa je to zavrnil, saj v upravi menda ne vidijo potrebe po tem. Poznavalci razmer so vse skupaj označili kot medijski spin, saj je na dlani, da sta tako SIJ kot vodstvo Perutnine Ptuj stvari peljali z roko v roki. Predstavniki države, ki ima v lasti 25 odstotkov družbe SIJ, se pri tem niso oglasili. Kadrom Mira Cerarja, predsednika vlade, se očitno to ni zdelo potrebno, v prve vrste so poslali predstavnike ruskih lastnikov.
Odgovorna tudi SIJ in Cerar
V imenu družbe SIJ v večinski lasti ruske družine Zubitski je zadeve, povezane s Perutnino Ptuj, pojasnjeval Denis Mancevič, član nadzornega sveta družbe SIJ. V pojasnilih se je sprenevedal, ko je dejal, da »sta ugled in kredibilnost družbe, ne le Perutnine, temveč tudi Sija, močno okrnjena, zato si težko predstavljamo normalno poslovanje družbe in delovanje uprave Perutnine Ptuj v danih razmerah«. Dodal je še, da od uprave Perutnine Ptuj pričakujejo, da prevzame odgovornost in odstopi. Slovenski tranzicijski in vladi naklonjeni mediji so novico prodajali kot vroče žemljice, nihče pa si ni postavil preprostega vprašanja. SIJ je štirim članom uprave plačal okrog i,2 milijona evrov več za delnice z namenom, da bo pridobil več kot 50-odstotni delež v Perutnini. Še pred tem pa je uprava izvedla slabitev naložb oziroma premoženja v Perutnini Ptuj, da je SIJ z nakazilom dokapitalizacijskega zneska lahko postal skoraj 46-odstotni delež Perutnine. Vprašanje, ki je tu za vodstvo družbe SIJ v večinski ruski lasti, pa je, ali niso pri vsem tem sodelovali tudi v vodstvu družbe SIJ in ali niso tudi oni odgovorni za to, da so s člani vodstva Perutnine Ptuj sklenili posebne pogodbe, po katerih so jim za delnico plačali bistveno več kot drugim delničarjem. Ker je SIJ tudi v 25-odstotni slovenski lasti, bi morali podobno vprašanje postaviti tudi vladi Mira Cerarja: Kdo je odgovoren in v čigavem imenu so dovolili oškodovanje državnega premoženja?
Drugim 8, upravi 14 evrov
Roman Glaser, Nada Krajnc, Tone Čeh in Milan Čuš so bili večinski lastniki družbe Holding PMP. Glaser je imel 12.925, Krajnčeva 10.982, Čeh 10.825 in Čuš 8.465 delnic PMP. Skupno so torej obvladovali 56,19 odstotka delnic družbe Holding PMP. Te so nato prodali družbi SIJ, ta pa je s tem dokončno prevzela Perutnino Ptuj. Iz družbe SIJ so zdaj sporočili, da so z vsemi štirimi res sklenili opcijsko pogodbo, ki pa je bila sklenjena z odložnim pogojem in je začela veljati pozneje. Pri tem naj bi se bili po nekaterih pojasnilih želeli izogniti tudi priglasitvi pogodbe agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Denis Mancevič, član nadzornega sveta v SIJ, je še dejal, da se prevzemna postopka tako Perutnine Ptuj kot PMP nadaljujeta. Za delnico Perutnine Ptuj bodo ponudili osem evrov, kolikor je znašala dokapitalizacijska vrednost, medtem ko bo cena za delnico Holdinga PMP 100 evrov. Mancevič pa je javno zanikal, da bi SIJ članom uprave za delnico Perutnine Ptuj plačal 14 evrov (namesto 8 kot vsem drugim). Koliko je res plačal in kolikšna je bila škoda, naj bi zdaj ugotavljali kriminalisti NPU in nato tožilci. Ali bo to sploh prišlo do sodišča in nato do sodbe, paje že druga (slovenska) zgodba.
Kučanov Glaser
Skoraj 70-letni Roman Glaser, po poklicu veterinar, je ustanovni član Kučanovega Foruma 21. Najprej se je zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988 so ga s pomočjo ZKS postavili za člana kolektivnega poslovodnega organa v Perutnini Ptuj, leta 1992 pa za predsednika uprave. Sledilo je lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, odločba za Perutnino je bil izdana junija 1997. Glaser je bil tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (in leta 1996 njen nagrajenec), nato pa predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Nadalje je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta povsem nekritično podeljevala posojila in zašla v težave. Izvajal je tudi menedžerski odkup Perutnine Ptuj. Pri tem se je dolgo časa sprenevedal, in če je bilo treba, celo lagal javnosti. Tako je še decembra 2007 na primer govoril, da »nima vpogleda v to, da bi se v kratkem zgodile kakšne lastniške spremembe v Perutnini Ptuj«, sredi marca 2008 pa je Holding PMP, ki je bil v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, v njem pa je Glaser imel 20-odstotni delež, skupaj s Probanko, z Merkurjem, Zlato moneto 2, s Perutninarsko zadrugo Ptuj in Cometom objavil prevzemno namero za Perutnino Ptuj. Holding PMP je bil ustanovljen februarja 2006. Člani uprave so skupaj s svetovalcem Dimčejem Stojčevskim imeli v lasti 60 odstotkov družbe, preostalih 40 odstotkov pa je bilo v lasti 26 menedžerjev Perutnine Ptuj. Glaser je tudi odgovoren za to, da delnice Perutnine Ptuj niso bile nikoli uvrščene na borzo vrednostnih papirjev. V zadnjem času so v Perutnini izvajali tudi številne odpise in družbo še dodatno slabili. Pripravljali so torej teren za ruski prevzem.
Policist v upravo
Poleg Glaserja pa ne smemo pozabiti na Milana Čuša, člana uprave. Pred prihodom v Perutnino Ptuj je bil direktor mariborske policijske postaje. Ko je kazalo, da bi se lahko Roman Glaser in še kdo znašel pred organi pregona, je Čuš povabil policiste in kriminaliste na izlet v Perutnino. V tedniku Reporter so tako poleti 2012 objavili več fotografij, besedilo pa opremili z naslovom Kriminalisti v kurniku Foruma 21. Namesto da bi raziskovali že takrat znane nepravilnosti, so se ljudje iz vodstva kriminalistične policije v Perutnino Ptuj odpravili na prijazen obisk in perutninske priboljške. Srečanje kriminalistov policijskih uprav iz Murske Sobote, Celja in Maribora je bilo 22. junija 2012.
SIJ, slovenska industrija jekla
SIJ, ki ima sedež na Gerbičevi ulici 98 v Ljubljani, od januarja j 2014 vodita Anton Černik kot predsednik uprave, in Igor Male- i vanov kot član uprave. Predsednik nadzornega sveta je od junija | 2015 Andrej Zubitski s prebivališčem v Švici, namestnik predse- I dnika paje Janko Jenko, nekdanji generalni sekretar Državljanske i liste pod vodstvom Gregorja Viranta. Člani so še Evgenij Zverev, Denis Mancevič, Tomaž Stare (vsi s prebivališčem v Sloveniji) in Sergej Frolov s prebivališčem v Moskvi (Rusija).
Perutnina, Univit in Probanka nova zgodba za kriminaliste
Že pred časom smo poročali, da je bila posebna zgodba v Perutnini Ptuj tudi poroštvo družbi Univit. Perutnina Ptuj je bila namreč porok družbi Univit za kredit, ki ga je ta najela pri Probanki. Del posojila je družba Univit vrnila sama, potem pa je zašla v finančne težave in je danes v stečaju. Stanje posojila je bilo ob koncu leta 2013 3,35 milijona evrov, 30. junija 2014 pa 2,8 milijona evrov. V letu 2014 je Probanka Perutnino kot poroka pozvala k plačilu zapadlih obrokov. Perutnina je plačala skupno 550 tisoč evrov (mesečni obrok je bil 91.666,66 evra). Za preostale obveznosti v višini 2,8 milijona evrov se je Perutnina dogovorila za reprogramiranje. Univit je bilo podjetje z nizkim kapitalom, registrirano na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani, lastniki, ki so to postali leta 2008, so bili iz Združenih držav Amerike. Univit je bil zelo zadolžen. Za primerjavo, Nova Ljubljanska banka mu je odobrila 1,5 milijona evrov posojila in ga zavarovala na poslovnem deležu (ta je bil dvakrat nižji od posojila). Tedaj smo tudi zapisali, da bomo, kot kaže, posojilo Probanke, kjer je bil Glaser eden vodilnih, za posojilo pa je jamčila Perutnina Ptuj, Univitu na koncu plačali davkoplačevalci. Tudi v tem primeru se postavlja vprašanje odgovornosti tako vodilnih v Probanki kot v Perutnini, v obeh primerih paje eden od odgovornih prav Roman Glaser.