Imetnik obveznic NLB26, ki so mu bile konec decembra leta 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije izbrisane obveznice, je kot oškodovanec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper neznane osebe - odgovorne na NLB, d.d., zaradi ponareditve poslovne listine po določilih Kazenskega zakonika RS (KZ-1), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovne goljufije in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
Ljubljana, 20. oktober 2014
Kot je oškodovanec navedel v obrazložitvi naznanitve suma storitve naštetih kaznivih dejanj, je v nakup podrejenih obveznic NLB26 leta 2010 vložil privarčevana sredstva. Glede na to, da je bila NLB d.d. takrat že dokapitalizirana iz proračuna RS, se je v javnosti ves čas ustvarjal vtis, da je dokapitalizacija bank končana in glede na zagotovila bančnih uslužbencev banke, ki je obveznice ponujala v nakup fizičnim osebam pri okencih v svojih poslovalnicah, je kupil obveznice NLB26, ki so bile predmet izrečenih izrednih ukrepov z odločbo Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013.
Na podlagi navedene odločbe je oškodovanec izgubil vsa svoja sredstva, ki jih je posodil NLB d.d. z nakupom obveznic v zameno za obresti.
Odgovorni v NLB so očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, vendar so ga prikazovali kot dobrega
Oškodovanec je v naznanitvi suma storitve kaznivih dejanj zapisal mnenje, da so odgovorni v NLB d.d. glede na rezultate stresnih testov, očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, ki so ga prikazovali kot dobrega in s tem zagotavljali upnikom banke, da bodo obveznosti banke iz naslova obveznic NLB26 poplačane. S tem, ko so v poslovne knjige NLB d.d., ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, očitno vpisali lažne podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke v prospektu in pri objavi letnega poročila, kar je vplivalo na to, da se je oškodovanec odločil za nakup obveznic NLB26 oziroma za njihovo neprodajo, so pri sklenitvi pogodbe o prodaji obveznic NLB26 oziroma pri izvajanju tega pravnega posla preslepili oškodovanca, in si posledično d.d. pridobili veliko premoženjsko korist.
Tveganja iz prospekta za prodajo obveznic NLB26 v razmerju do dejanskega finančnega stanja banke - teorija in praksa?!
Kot kupec obveznic NLB26 je oškodovanec v skladu s podatki iz prospekta s pogodbo o nakupu prevzel le riziko za nevarnost uvedbe stečajnega postopka nad NLB d.d. ali za primer prenehanja poslovanja NLB d.d. (ob večkratnem zagotovilu, da je NLB d.d. zanesljiva sistemska poslovna banka in da stečaj ni mogoč), ne da bi se mu bilo, zaradi zaupanja v banko, treba spuščati v preverjanje točnosti in pravilnosti bančnih knjigovodskih in računovodskih podatkov in o tem, ali mu je poslovna banka pri prodaji navedenih obveznost kaj zamolčala ali prikrila, kar bi sicer vplivalo na njegovo odločitev o nakupu obveznic. Poleg tega skladno z, v času nakupa veljavne b. točke prvega odstavka 19. člena Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank, hranilnic hibridni instrumenti temeljnega kapitala niso bili razpoložljivi za kritje izgube tudi v času rednega poslovanja.
Lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin finančnega stanja v NLB d.d. se je nanašalo na bistvene podatke, pomembne za odločitev o nakupu t.i. podrejenih obveznic NLB26, torej na bistvene podatke pri poslovanju z vrednostnimi papirji, pri katerem je bil oškodovanec s prospektom za izdajo podrejenih obveznic NLB26, vključno z značilnostmi in pogoji obveznic seznanjen s ponudbo NLB d.d. o prodaji podrejenih obveznic NLB26, seznanjen zgolj z dejstvom (kot je navedeno v potrdilu o vpisu obveznic NLB26:
»(I) da gre pri obveznicah za finančni instrument, ki je glede izplačil v primeru stečaja ali prenehanja opravljanja dejavnost izdajatelja podrejen vsem terjatvam navadnih upnikov do izdajatelja in terjatvam vseh upnikov iz naslova instrumentov dodatnega kapitala II (kot je opredeljen v sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti bank in hranilnic) in
(II) da terjatve iz naslova obveznic niso vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji ter obveznosti izdajatelja iz naslova obveznic niso zavarovane z garancijo ali kakšno drugo obliko zavarovanja.«
Zaradi navedenega oškodovanec utemeljeno sumi, da so odgovorne oseben NLB d.d. kupcem podrejenih obveznic ves čas prekrivale dejansko slabo finančno stanje banke, zaradi česar so bili kupci obveznic NLB26 zavedeni in preslepljeni ne samo v času nakupa obveznic NLB26 temveč tudi nadalje pri izvrševanju pravnega posla, ki se je zaključil z izrekom izrednih ukrepov po ZBan-1L in izgubo vloženih oziroma posojeni sredstev poslovni banki.
Ali so bili podatki o finančnem stanju NLB resnični ali neresnični?
Oškodovanec je še navedel, da v kolikor so bili podatki o finančnem stanju NLB d.d., objavljeni na dan 30. 9. 2013 (NLB d.d. je v bilanci na dan 30. 9. 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je kasneje na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov in izrekla izredni ukrep prenehanja veljavnosti podrejenih obveznic NLB d.d.) in novembra 2013, ko je NLB d.d. objavila medletno poročilo, v katerem je prikazala pozitiven kapital, pravilni in resnični, so odgovorne osebe NLB d.d. nedvomno vedele, da izdana Odločba Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 vsebuje neresnične podatke o finančnem stanju NLB d.d. in tudi ne temelji na oceni vrednosti kapitala NLB d.d., ki bi bila izvršena v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in računovodskimi standardi.
Nemogoče je, da so poročila NLB d.d. iz druge polovice leta 2013, ki so bila sestavljena v skladu z računovodskimi standardi tri mesece pred objavo stresnih testov, pokazala povsem drugačne podatke o finančnem položaju NLB d.d. (tj. pozitivni kapital). Ker so odgovorni pri NLB d.d. gotovo vedeli, da odločba Banke Slovenije ne temelji na resničnih podatkih, bi morali zoper to odločbo vložiti tožbo v skladu z ZBan-1L. Ker tega niso storili, je podan sum, da so odgovorne osebe NLB d.d. storile kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 1. in 2. odstavku 240. člena KZ-1 v povezavi s 4. členom ZOPOKD, posledično pa so NLB d.d. pridobile premoženjskopravno korist na račun denarnih sredstev oškodovanca, ki jih je vložil v nakup NLB26.
V kolikor pa so bili rezultati stresnih testov in s tem ugotovitve Banke Slovenije decembra 2013 pravilni, pa je podan tako utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin po 235. členu KZ-1, saj so v tem primeru odgovorni v NLB d.d. očitno ponaredili podatke v poslovnih listinah na dan 30. 9. 2013, kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti iz 230. člena KZ-1, saj NLB d.d. ni ustavila trgovanja z delnicami in obveznicami, katere je izdala, kot tudi kaznivi dejanji poslovne goljufije in 228. člena KZ-1 in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji iz 231. člena KZ-1.