Rajko Stanković – predsednik Društva MDS se je udeležil današnje predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank, kjer bi po predlogu strokovnjakov Banke Slovenije bančni razlaščenci sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada.
Sprva moramo jasno povedati, da bi v kolikor ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic, pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo je to enako kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek.
Ljubljana, 10. marec 2023
Društvo MDS opozarja na sledeče nedoslednosti, ki jih je zaznalo iz predlogov Banke Slovenije:
- razmišljanje, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani Republike Slovenije ni skladen z »načelom izenačitve orožij«, saj je bil namen ZPSVIKOB tudi to, da bi pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, tako razmišljanje Banke Slovenije pa to neravnotežje še poglablja v prid tvorcev izbrisa.
- tudi razmišljanje, da bi se v postopke po vzoru denacionalizacije vključevalo upravne enote je popolnoma nedomišljeno, saj imajo le te veliko obveznosti iz drugih zakonov in komaj zmorejo opraviti svoje redno dela in ne predstavljamo si, da bi jim naložili vodenje postopkov in izdajo preko 100.000 odločb za oškodovance,
- odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil
- rešitev, kjer bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku.
- Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU.
Moramo pa pohvaliti dva predloga in sicer:
- da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel
- in, da prvič priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo.
Po koncu tiskovne konference je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS povprašal oba sodelujoča predstavnika na tiskovni konferenci ali je Banka Slovenije pripravljena sesti za skupno mizo s predstavniki delničarjev in obvezničarjev in njihovimi pravni zastopniki, ministrstvom za finance in ministrstva za pravosodje, da poiščemo skupno izvedsodno poravnavo, še zlasti ker vemo, da je Republika Slovenije npr. v NKBM bila 94,08 % lastnik, v NLB pa 89,04 % lastnik na dan izbrisa in je predmet poravnave v primeru delničarjev NLB le 5,92 % in v delničarjev NLB le 10,96 % upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe v 100 % njeni lasti. Oba akterja sta izrazila naklonjenost iskanju skupne rešitev, še pred morebitnim pisanjem novega tretjega zakona.
Društvo MDS predlaga skupni sestanek
Društvo MDS je zato neposredno po tej poslani Izjavi za javnost, naslovilo e-mail pobudo na Ministra za finance, Ministrico za pravosodje in guvernerja Banke Slovenije, da se v najkrajšem možnem času srečamo in poiščemo kompromisno izvensodno poravnalno shemo za vse vpletene. V vednost je to poslalo to tudi predsedniku Vlade RS dr. Robertu Golobu.
Kako smo si to v Društvu MDS zamislili?
V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %.
Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice. A pozor v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo Republike Slovenije kot delničarke in če pogledamo, podrobneje delničarje NKBM in NLB pred izbrisom je v NKBM je RS imela 94,08 % lastništvo, v NLB pa 89,04 % lastništvo.
Ker nismo opravili vseh analiz predvidevamo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev maksimalno 30 % tako, da isščemo rešitev za poplačilo glavnice, ki ne presega 270 mio EUR, saj se država ne more poravnati sama s seboj.
Izvedba po predlogu MDS
Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno
identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.
Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 50 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen ocenjujemo letni strošek z obrestmi približno od 22 do 25 milijonov EUR.