Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 18. okt.. 2017
Obdobje Bojana Petana na čelu DZS, enega od zadnjih še živečih finančnih holdingov, ki je imel pomembno vlogo v dveh desetletjih tranzicije, se očitno končuje.
Po neuradnih informacijah naj bi Petan, ki je vrsto let DZS zelo verjetno tudi lastniško obvladoval, do konca leta zapustil položaj predsednika uprave.
Njegov odhod naj bi namreč zahtevali v finančnem skladu York Global Management, največjem upniku DZS, ki je konec lanskega leta od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupil za skoraj 80 milijonov evrov bruto terjatev do močno zadolžene skupine.
Načelo štirih oči
Že od začetka meseca uprava DZS prvič v zgodovini deluje po načelu štirih oči. Na zahtevo upnikov je namreč v upravo prišel Dejan Rajbar, nekdanji izvršni direktor družbe Elements Skladi, ki Yorku v Sloveniji pomaga pri upravljanju družb in terjatev.
Pred tem se je končal tudi postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je bil DZS zaradi prezadolženosti od začetka leta. Ključni upniki so namreč prejšnji mesec dosegli dogovor, zato je bil sredi septembra potrjen nov sporazum o finančnem prestrukturiranju DZS.
Ta temelji na pospešeni prodaji premoženja v lasti skupine DZS, s katero je Petan več kot tri leta na različne načine zavlačeval.
Bo moral Petan oditi tudi iz Term Čatež?
Petan naj bi po naših informacijah v prihodnjih tednih odšel tudi z vrha Term Čatež. Čeprav je še poleti dobil nov mandat za vodenje družbe, so upniki kot enega od pogojev v dogovoru o prestrukturiranju postavile tudi prevetritev nadzornega sveta. Temu bosta sledila zamenjava Petana in imenovanje novega vodstva Term Čatež.
Z novim, petletnim podaljšanjem posojil bosta ob Yorku v financiranje družbe vstopila še Gorenjska banka in Abanka. Odobrili sta ji 20 milijonov evrov posojila po obrestni meri Euribor + 4 odstotke, ki zapade leta 2024.
Dogovori sicer ne tečejo brez težav. Sodišče je tako v ponedeljek zavrglo sklep o odobritvi preventivnega prestrukturiranja.
Po črki zakona imajo Terme Čatež zdaj na voljo mesec dni dodatnega pravnega varstva, v katerem je družba zaščitena pred morebitnimi izvršilnimi postopki. V tem času pa lahko sama ali kdorkoli od njenih upnikov vloži predlog za prisilno poravnavo. Toda ključni upniki naj bi vendarle dosegli dogovor o finančnem prestrukturiranju Term Čatež in o tem tudi obvestili sodišče, tako da prisilne poravnave ne bi bilo.
Kdo se zanima za Marino?
Terme Čatež veljajo za ključno premoženje DZS, saj ima družba v lasti tudi Marino Portorož. Njeno prodajo, ki se je pred kratkim znova začela, vodi banka Unicredit.
Ponudbeno dokumentacijo, tako imenovani finančni memorandum, je prevzelo več kot deset vlagateljev. Do konca septembra naj bi ponudbi oddala dva.
- Ena od družb v lasti Miodraga Kostića, lastnika portoroškega hotela Kempinski, solastnika tamkajšnjega letališča Portorož, in enega od interesentov za nakup Gorenjske banke.
- V vrsto naj bi se prek skupine P & P postavila tudi znana portoroška družina Polič, ki je bila nekoč lastnica MMTV, ene od ustanoviteljic Kanala A. Sodelovala je tudi pri nakupu Radenske, ki je danes v lasti češke pijačarske skupine Kofola.
Več kot štiri leta bojev z upniki
Gre za epilog več kot štiri leta dolgega Petanovega boja z upniki, v katerem prvi mož DZS za kupovanje časa ni izbiral sredstev. To je počel z različnimi manevri (več o teh pišemo v okvirju).
S finančno krizo je postala skupina DZS eden od večjih dolžnikov v bančnem sistemu. Konec leta 2013 je okrog 80 milijonov evrov terjatev državnih bank med sanacijo prešlo na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko.
Bančne upnice so se skupaj z njo tri leta neuspešno trudile, da bi DZS začel prodajati premoženje in poravnavati obveznosti. Kljub stalnim kršitvam dogovorov med bankami o finančnem prestrukturiranju in zamudam pri izpolnjevanju zavez iz sporazuma so upniki Bojana Petana pustili na položaju, DZS pa – drugače kot nekatere druge družbe – niso želeli spraviti v stečaj.
Prepleteno lastništvo in poroštva
Eden od razlogov za to je bila zagotovo kompleksnost primera. Skupina ima nepregledno in močno prepleteno lastniško strukturo. V njem ima ključni delež hrvaško podjetje Territorium v lasti Nikole Damjanića, nekdanjega direktorja agencije za merjenje javnega mnenja Ninamedia.
Družbe iz skupine pa so med seboj obremenjene s poroštvi, s katerimi druga drugi jamčijo za obveznosti.
S tega voza je prva izstopila Gorenjska banka, ki je kot prva prodala svoje terjatve do skupine DZS Yorku.
Konec lanskega leta je isto storila tudi DUTB, ki se je raje, kot da bi se sama lotila prestrukturiranja družbe in upravljanja, odločila, da terjatve proda Yorku z zajetnim popustom, ki naj bi znašal več kot 50 odstotkov nominalne vrednosti.
DZS pa je v začetku leta pod težo dolgov in grozeče insolventnosti sprožila postopek preventivnega prestrukturiranja tako v matični družbi DZS kot v Termah Čatež in Delu Prodaji.
Kaj je cilj Yorka? In kaj ostaja Petanu?
Ne gre dvomiti, da je končni cilj Yorka prodaja večine premoženja DZS. Na papirju ima DZS še vedno v lasti za okrog 170 milijonov evrov nepremičnin in za 30 milijonov evrov finančnih naložb. A opozoriti je treba na precejšnjo verjetnost, da so vrednosti posameznega premoženja v bilancah skupine prenapihnjene.
Kljub temu bi pospešena prodaja Američanom omogočila, da v poslu s terjatvami DZS v razmeroma kratkem času ustvari visok dobiček. Petanu naj bi tako ostal le položaj direktorja medijske hiše Dnevnik.
Po nekaterih ocenah bi lahko York, ki ga je nakup terjatev stal okrog 40 milijonov evrov, s prodajami iztržil okrog 100 milijonov evrov. Ob tem naj bi skupini DZS odobril še za 19 milijonov evrov tako imenovanega posojila "mezanin", ki se lahko pozneje pretvori v kapital.
Tožilstvo proti oprostilni sodbi v zadevi sklad NEK
Denar bo namenjen poplačilu dveh upnikov: ciprske družbe Wiltan Enterprise, ki je kupila del bančnih dolgov do Term Čatež, neuspešno pa je želela preprečiti postopek preventivnega prestrukturiranja, in Sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Ta je pred leti kupil za šest milijonov evrov obveznic do DZS, ki niso kotirale na borzi. Kriminalisti so zato tedanji direktorici sklada Kseniji Žnidaršič Planinc in dolgoletnemu prvemu finančniku DZS Robertu Krajniku očitali 1,5-milijonsko oškodovanje sklada. Sodišče je v tej zadevi pred časom izdalo oprostilno sodbo, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo.
Bojan Petan je sicer že od konca lanskega leta v sodni preiskavi zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki naj bi ga storil pri lastninjenju Term Čatež. Za to mu grozi osem let zaporne kazni.
Želijo razširiti sodno preiskavo. Zakaj?
Letos spomladi je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za razširitev preiskave zoper tri fizične osebe zaradi oškodovanja upnikov.
Gre za kaznivo dejanje, če družba, ki je nezmožna poravnavanja dolgov, spravi kakšnega od upnikov v ugodnejši položaj in s tem povzroči premoženjsko škodo drugim oziroma prizna neresnično terjatev, sestavi lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzroči veliko premoženjsko škodo upnikom.
Kateri posli so pod drobnogledom tožilstva, ni znano. Prav tako ne, ali so med njimi tudi posojila, ki jih je DZS odobraval nekaterih družbam zunajsistema.
Družba PKF, hišni revizor DZS, je sicer v poročilu za leto 2016 opozorila na dobrih 17 milijonov evrov posojil, ki jih je DZS v preteklih letih odobrila neznanim osebam in družbam. Po njenem imajo "slabo možnost iztržljivosti", v DZS pa so jih že morali oslabiti za tri milijone evrov.
Na pojasnila policije še čakamo.
Kako je Petan zaščitil svoje premoženje
Kot kaže, so nepremičnine družine Petan varne pred zasegom. To sta družinska hiša v Brežicah, ki je v lasti njegove žene in namestnice predsednika nadzornega sveta Dnevnika Ade de Costa Petan, in stanovanje na Brdu v Ljubljani, lastništvo katerega si delita zakonca Petan.
Na stanovanju je od julija 2012 vpisan 350 tisoč evrov visok zemljiški dolg, ki velja do odpoklica in upnikom preprečuje njegov zaseg in prodajo. Poročali smo, da so zemljiški dolg številni toženi in zadolženi posamezniki uporabljali kot poceni zaščito nepremičnin.
Junija 2014, vsega teden dni po tem, ko so Petana in njegove pomagače zaradi domnevno spornih poslov v Termah Čatež obiskali kriminalisti NPU, je dodatno zaščitil svoje nepremičnine.
V zemljiško knjigo je vpisal dve zaznambi. Na podlagi prve naj bi se zgodila sprememba lastništva, na podlagi druge pa naj bi najpozneje do leta 2019 na hiši v Brežicah in stanovanju v Ljubljani zgodila vknjižba dveh hipotek v vrednosti 300 tisoč evrov. Kdo bo postal (ekonomski) lastnik nepremičnin družine Petan, ni znano.
Lanska plača Bojana Petana, prejel jo je za vodenje DZS, Dnevnika in Term Čatež, je znašala skoraj pol milijona evrov, natančneje 482 tisoč evrov bruto.
Vsi manevri Bojana Petana
Prvi mož DZS si je čas v boju z bankami kupoval z različnimi manevri:
- Z neuresničenimi odhodi. Konec avgusta 2015 je vodenje DZS prepustil Jožetu Jaklinu. Do takrat je bil na čelu DZS 6.133 dni. "Veliko predolgo sem bil," je za časnik Finance tedaj dejal Petan. Le tri mesece pozneje ga je nadzorni svet znova imenoval na čelo družbe.
- Z zanimanjem domnevnih kupcev za terjatve. Spomladi 2016 so banke upnice dobile pismo o nameri kitajskega sklada CEE, da je želel kupiti njihove terjatve do DZS. Novico o tem je DZS objavila na spletni strani ljubljanske borze. Novembra istega leta, tik preden je DUTB prodala terjatve, je zanimanje za nakup na enak način izrazilo podjetje Brekorio Investments, registrirano v poštnem nabiralniku na Cipru.
- Z objavljanjem sporočil o domnevno rekordnem in odličnem poslovanju družb iz skupine DZS.
- Z obljubami o prodaji premoženja.