NLB

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvu MDS) dnevno spremljamo problematiko v zvezi s hibridnimi in podrejenimi obveznicami slovenskih sistemskih bank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu, ki jih je pripravilo resorno Ministrstvo za finance (MF) in so bile sprejete na seji Vlade RS ter posredovane Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku, nas zelo skrbijo, saj smo predlagateljem ponudili zelo konkretne in korektne predloge, vendar pa pri tem žal naleteli na "gluha" ušesa.

Ljubljana, 22. oktober 2013

Če v nekaj točkah povzamemo bistvene zadeve:

1. ZAVEDANJE PROBLEMATIKE: Društvo MDS je že po prvih sestankih na Banki Slovenije (BS), Ministrstvu za finance, kot tudi upravah bank letos aprila začelo opozarjati na konkretno problematiko podrejenega dolga. Ves čas smo pozivali h takojšnjemu začetku dialoga z vlagatelji v podrejene obveznice ter iskanju kompromisnih rešitev v dobro vseh deležnikov (predvsem bank). Vse odgovorne smo večkrat opomnili in pozvali, da je rešitev treba sprejeti najkasneje do konca letošnjega julija, naša ocena resnosti položaja pa se je kasneje žal izkazala kot pravilna. Ključne osebe za rešitev problematike so letos spomladi le prelagale odgovornosti in obveznosti druga na drugo, nas pa pošiljale enkrat k eni, naslednjič k drugi osebi. 1. avgusta 2013 pa so že bile sprejete smernice Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje.

2. SPREJETJE PORAZDELITVE BREMENA: Društvo MDS prav tako že od letošnjega aprila ves čas poudarja, da se še kako zelo zaveda resnosti problematike. Menimo, da so bili vlagatelji v podrejene instrumente slovenskih bank zelo konzervativno naravnani z največjim možnim zaupanjem v slovenski bančni sistem in vsekakor ne morejo biti krivi za nastalo situacijo. Ravno nasprotno: s svojim zaupanjem in vlaganji so slovenskim bankam od začetka krize dalje pomembno pomagali pri ohranitvi likvidnosti in poslovanja. Kljub temu smo z vsem razumom od prvega dne sprejeli dejstvo, da tudi vlagatelji, čeprav nič krivi, odpišejo del svojih prihrankov, ki so jih v obliki posojil dali bankam. Tako smo Vladi RS podali zelo konkreten in korekten predlog našega prispevka, ki je v predlagani obliki bil celo večji, kot je bil realiziran v ostalih državah, ki so že sprejele državno pomoč. Še več – točka 46 že omenjenih Smernic Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank jasno omenja »načelo, da noben upnik (vlagatelj) ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.«

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 10. 2013 Stran: 8

Zakon o bančništvu

Lastniki podrejenih obveznic bank, med katerimi so tudi številni znani slovenski poslovneži, imajo vedno manj možnosti za preprečitev spremembe bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga slovenskih bank oziroma njihovo udeležbo pri sanaciji bančnega sistema. Po tem, ko sta predloge lastnikov podrejenih obveznic v zadnjih tednih zavrnila tako ministrstvo za finance kot tudi Banka Slovenije, so se mali vlagatelji pred dnevi obrnili še na evropsko komisijo, kjer pa so prav tako doživeli hladen tuš.

Evropska komisija je namreč vse njihove alternativne predloge, ki bi omilili izgube lastnikov podrejenih obveznic (ti so se povezali prek društva malih delničarjev MDS), označila kot nesprejemljive in neskladne z novimi pravili za državne pomoči. »Podrejeni dolg mora biti pretvorjen v navadne delnice ali odpisan, še preden država izvede dokapitalizacije bank,« so bili jasni v evropski komisiji. Spremembo bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga bank in s tem strošek sanacije bančnega sistema za državni proračun znižala za med 300 in 500 milijonov evrov, je vlada pred dnevi že sprejela, jutri pa bo o tem predvidoma odločal tudi državni zbor. Če bo ta spremembe potrdil, lastniki podrejenih obveznic, ki so se povezali prek društvamalih delničarjev MDS, že napovedujejo ustavni spor ter »manj konstruktivna dejanja«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 10. 2013 Stran: 8

Zakon o bančništvu

Lastniki podrejenih obveznic bank, med katerimi so tudi številni znani slovenski poslovneži, imajo vedno manj možnosti za preprečitev spremembe bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga slovenskih bank oziroma njihovo udeležbo pri sanaciji bančnega sistema. Po tem, ko sta predloge lastnikov podrejenih obveznic v zadnjih tednih zavrnila tako ministrstvo za finance kot tudi Banka Slovenije, so se mali vlagatelji pred dnevi obrnili še na evropsko komisijo, kjer pa so prav tako doživeli hladen tuš.

Evropska komisija je namreč vse njihove alternativne predloge, ki bi omilili izgube lastnikov podrejenih obveznic (ti so se povezali prek društva malih delničarjev MDS), označila kot nesprejemljive in neskladne z novimi pravili za državne pomoči. »Podrejeni dolg mora biti pretvorjen v navadne delnice ali odpisan, še preden država izvede dokapitalizacije bank,« so bili jasni v evropski komisiji. Spremembo bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga bank in s tem strošek sanacije bančnega sistema za državni proračun znižala za med 300 in 500 milijonov evrov, je vlada pred dnevi že sprejela, jutri pa bo o tem predvidoma odločal tudi državni zbor. Če bo ta spremembe potrdil, lastniki podrejenih obveznic, ki so se povezali prek društvamalih delničarjev MDS, že napovedujejo ustavni spor ter »manj konstruktivna dejanja«.

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 15.10.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko.

Medij: Delo Avtorji: Damjan Viršek in Vanja Tekavec Teme: Obveznice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 10. 2013 Stran: 3

Grenki ukrepi O tem, v kateri banki in kako bo izvedena pretvorba obveznic, bo odločala Banka Slovenije

Ljubljana – Imetniki podrejenih obveznic, ki so jih izdale banke, ko so v preteklih letih pridobivale vire za povečanje svoje kapitalske ustreznosti, po prvih odzivih seveda niso navdušeni nad možnostjo, da postanejo prisilni delničarji in v najslabšem primeru tvegajo izgubo celotne naložbe.

»Prva osebna zavarovalnica ima med svojimi naložbami do tri odstotke podrejenih obveznic domačih bank, ki so lahko predmet ukrepov centralne banke. Podrobnosti postopkov, po katerih namerava država voditi izničenje vrednosti podrejenih obveznic, še ne poznamo. Lahko pa povemo, da zaradi različne narave posameznih podrejenih vrednostnih papirjev, katerih lastnosti so določene v prospektih, takšna razlastitev lastnikov ni možna. Če se bo to zgodilo, bomo s tožbo dosegli povrnitev vrednosti v skladu s prospekti. Kot kažejo tuji zgledi, so se podobni posegi že izkazali za nezakonite, in vlagatelji te tožbe tudi dobivajo,« so bili v svojem odgovoru ostri v Prvi osebni zavarovalnici.

Zakonska pravila, ki so v pripravi, bodo predvidela, da se bo najprej sorazmerno z izgubami in do svoje zmogljivosti zmanjšal navadni lastniški temeljni kapital, podrejeni dolg in hibridni instrumenti pa se bodo odpisali ali pretvorili v obsegu, da se doseže kapitalska ustreznost banke, in do zmogljivosti posamezne obveznosti. Upnike istega reda bodo obravnavali enakovredno, noben pa ne bo utrpel večjih izgub, kot bi jih, če bi šla banka v stečaj, so pojasnili na ministrstvu za finance.

»Odločitev, katere kvalificirane obveznosti prenehajo oziroma se konvertirajo v navadne delnice, bo sprejela Banka Slovenije. Pri tem bo lahko odločila, da delno ali v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo ali se konvertirajo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,« so še povedali.

Primer NLB26

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.

Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 8

Analiza podatkov o poslovanju kaže na dvom o nujnosti spomladanske konverzije 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM

Primerjava nekaterih kazalcev poslovanja Abanke, NKBM in NLB kaže, da spomladanska konverzija 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM ni bila nujna. S tem so namreč mali delničarji ne le izgubili skoraj ves lastniški delež, ampak ostali praktično brez v banko vloženega premoženja. Na letošnji junijski skupščini so mali delničarji z grenkobo ugotavljali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do iztisa. Vendar borzni analitiki pravijo, da je za coco obveznice že ob izdaji jasno, da bodo konvertirane v delnice.

Mali delničarji ostali praznih rok

Država je s konverzijo 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital banke postala 82-odstotna lastnica, mali delničarji imajo le še 5,9 odstotka delnic. Medtem ko je nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič kupil več kot 2000 delnic, sedanja uprava (Aleš Hauc in Igor Žibrik) nima delnic banke, ki jo vodi, je razvidno iz letošnjega polletnega poročila o poslovanju NKBM. Banka je imela ob polletju še kljub temu 97.132 delničarjev. Po izvedeni javni ponudbi delnic NKBM novembra 2007 po 27 evrov za delnico, ko je v decembru njena borzna cena porasla vse do 44,49 evra, je imela banka 107.034 delničarjev, mali delničarji so imeli 25,7-odstotni delež, država pa 42,31-odstotnega. Danes se borzna cena delnice giblje nekaj nad 30 centov.

Kaj kažejo številke

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 09. 2013 Stran: 8

Skupna pokojninska družba, katere največji lastniki so Zavarovalnica Triglav, NLB in Gorenjska banka, bo med delničarje razdelila skoraj 1,2 milijona evrov od 9,13 milijona evrov bilančnega dobička ali 37 evrov bruto dividende za delnico. Delničarji so na skupščini, ki je potekala ob koncu avgusta, podelili med drugim tudi razrešnico upravi, ki ji predseduje Aljoša Uršič, in nadzornemu svetu.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 09. 2013 Stran: 3

Likvidacija Factor banke in Probanke Velikih državnih bank ne bodo reševali na enak način - Lastniki kapitala v strahu pred razvrednotenjem

Ljubljana - Stečaj Probanke in Factor banke bi lahko povzročil domino učinek in katastrofalen odliv depozitov. Z nadzorovano likvidacijo bank smo preprečili, da bi potrebovali 14 milijard evrov za sanacijo, je dejala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

Pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, so se o tej problematiki seznanili člani odbora za finance in monetarno politiko. Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bodo strošek zaprtja bank nosili davkoplačevalci, saj je država zagotovila milijardo evrov poroštev: »Javnost upravičeno pričakuje, da se bo tak način reševanja uveljavil tudi za druge banke, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija morala zadolžiti za 14 milijard evrov.«

Temu je nasprotoval državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, saj se bodo NLB, NKBM in Abanka reševale s prenosi slabih terjatev na slabo banko, Probanka in Factor banka pa za tak način reševanja nista primerni. Ti banki namreč nimata dolgoročno vzdržnega ekonomskega modela, zato je za stabilnost slovenskega bančnega sistema bolje, da ti banki na urejen način zapustita slovenski trg.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov.

Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev. Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču.

Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe.