Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 10. 2012
Ljubljana - Z letošnjim oktobrom mineva 10 let, odkar je ljubljanska družba ABM vložila odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije, ker naj bi ta zlorabil prevladujoči položaj. Vendar pa ta primer na sodišču še vedno ni doživel epiloga.
Okrožno sodišče v Ljubljani je marca letos odločilo, da mora Telekom Slovenije zaradi zlorabe prevladujočega položaja družbi ABM plačati odškodnino v višini 2,3 milijona evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sodba še ni pravnomočna, Telekom se ima še možnost pritožiti na višje sodišče, kar je tudi storil. "Predmetna zadeva še ni pravnomočno zaključena, spis je od 17. septembra zaradi reševanja pritožb na Višjem sodišču v Ljubljani," so za STA pojasnili na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
ABM je tožbo vložil leta 2002 in v njej sprva zahteval dobre štiri milijone evrov odškodnine, ki pa jo je nato sodnica Tanja Poberžnik na podlagi izračuna izvedenca znižala na omenjeno vsoto.
ABM je tožbo vložil, ker je Telekom v svoje ISDN-pakete vključeval samo plošče CD-ROM za dostop do interneta svoje hčerinske družbe Siol, ne pa tudi družbe ABM, ki je večkrat izrazila željo po sodelovanju.
Da je šlo za zlorabo prevladujočega položaja s strani vodilnega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, je bilo potrjeno že v ločenem upravnem postopku na podlagi pravnomočne odločbe urada za varstvo konkurence.
S počasnim reševanjem konfliktov nedvomno pripomorejo k temu, da se njihovo število v Sloveniji samo še povečuje
Prvi mož družbe ABM Boris Horvat na dejstvo, da tožba tudi po desetletju še ni dokončala sodne poti, pravi, da sodišča s počasnim reševanjem konfliktov nedvomno pripomorejo k temu, da se njihovo število v Sloveniji samo še povečuje.
"Konkretno, če bi Telekom že kmalu po začetku svojih protikonkurenčnih aktivnosti pred 15 leti moral plačati odškodnino za povzročeno škodo konkurentom, potem se do danes zagotovo ne bi nabralo za nekaj sto milijonov odškodninskih zahtevkov, saj bi pošteno razmislil, ali se mu splača nadaljevati s protikonkurenčnimi dejanji. Tudi če bi bil v zasebni lasti, bi bilo njegovo razmišljanje zagotovo drugačno," je za STA povedal Horvat.
V Telekomu Slovenije so medtem zapisali le to, da postopek še ni končan in da načeloma sodnih zadev, ki še niso pravnomočno končane, ne komentirajo. Enako velja tudi za delo sodišč, pravijo.
V Uradu RS za varstvo konkurence prav tako ne morejo komentirati morebitnih postopkov na sodiščih, ki jih sprožijo podjetja zaradi ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti z naslova domnevne kršitve pravil varstva konkurence.
Pojasnili pa so, da so v obdobju od leta 2002 do začetka oktobra letos zaključili 20 upravnih postopkov zaradi zlorabe prevladujočega položaja, pri čemer jih je bilo tretjina s področja telekomunikacij.
Nekdanji prvi mož urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik prav tako ne želi komentirati aktualnih zadev, z načelnega vidika pa je za STA dodal: "Nesporno dejstvo je, da če pravosodni sistem ne deluje, to negativno vpliva na delo drugih organov, saj brez sodnega epiloga vse ostane le na pol poti in se tako lahko vprašamo o obstoju instituta pravne varnosti."