Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012
NLB: Navedbe o višini slabih posojil pri posameznih komitentih ne držijo
Ljubljana - V zvezi s slabimi terjatvami prihaja do napačnih interpretacij medijev, saj jih enačijo z dodatno izgubo banke in ustvarjajo napačen vtis o stanju v bančnem sistemu, so v odzivu na sredino razkritje poročila Banke Slovenije poudarili v prvem bančnem nadzorniku. Znova poudarjajo, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem.
Stopnja pokritja teh slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju vseh drugih rezervacij pa 57 odstotkov, pravijo v Banki Slovenije. Banke so s temi rezervacijami namreč že bremenile poslovne izkaze v preteklih letih.
Vrednost delnic je v času krize močno upadla
Dejanska končna izguba bank z naslova teh slabih posojil bo po navedbah Banke Slovenije odvisna od uspešnosti unovčenja zavarovanj in nadaljnjih sprememb vrednosti teh zavarovanj, na primer delnic in nepremičnin. V primerih uspešnega prestrukturiranja podjetij oziroma posojil pa je možen tudi prehod teh posojil med dobre terjatve.
V Banki Slovenije ob tem pojasnjujejo, da je treba pri interpretaciji slabih terjatev in ustreznosti njihovih zavarovanj upoštevati časovno spremembo vrednosti zavarovanja. Vrednost delnic je tako v času krize namreč močno upadla, zaradi česar so banke oblikovale rezervacije, vrednost delnic pa lahko v prihodnje spet naraste in zavarovanje bo vredno več.
Kredite so banke odobravale tudi z zavarovanjem na nepremičninah in glede na razmere v letih 2004 do 2008, ko je bilo odobreno največ kreditov in ko se je prodajalo skoraj vse, kar se je zgradilo, so bile tudi ocene po navedbah Banke Slovenije v tem primeru morda ustrezne, a teh razmer danes ni več.
V času hitre kreditne rasti so bili vsi problemi skriti
"V času hitre kreditne rasti so bili vsi problemi skriti, s poglabljanjem krize pa so postali očitni. Banka Slovenije je že pred letom 2008 večkrat opozarjala na probleme prehitre rasti kreditiranja," pravijo v prvem bančnem nadzorniku.
Pri tem poudarjajo, da je primarna odgovornost za sprejete poslovne odločitve v bankah vedno pri upravah, nadzornih svetih in lastnikih. Tako je Banka Slovenije tudi navedla v poročilu.
V nadzorniku znova poudarjajo, da Banka Slovenije ni dnevno prisotna v vseh bankah, ampak lahko celovito pregleda banko v triletnem ciklu, sicer pa banke spremlja preko posredovanih rednih poročil.
Nadzor bank na terenu se izvaja z 28 zaposlenimi, od tega je 18 inšpektorjev dnevno prisotnih v različnih pregledih po različnih bankah, za posamezni pregled pa je potrebno tudi 100 dni na osebo, pravijo v Banki Slovenije, kjer pa ne želijo, da se to razume kot opravičilo.
"Vsekakor Banka Slovenije sklenitve poslov ne bi mogla preprečiti, saj ni imela in nima takšnih pristojnosti. Redno pa so bila zahtevana ustrezna zavarovanja in slabitve, na ta način pa smo dosegli, da so te slabitve zmanjševale tekoči dobiček in s tem izplačilo," dodajajo.
Slabe terjatve bi najprej reševali znotraj bank
Banka Slovenije je skupaj z Združenjem bank Slovenije vladi predstavila nekatere predloge za reševanje problematike slabih terjatev bank. V Banki Slovenije bi najprej poskusili slabe terjatve prestrukturirati v posebnem podjetju, ki bi ga ustanovile banke. Če to ne bi uspelo, pa bi jih prenesli zunaj bančnih bilanc.
Banka Slovenije je vladi sporočila oceno slabih terjatev bank in predstavila nekatere opcije za njihovo reševanje. Iz prvega bančnega nadzornika so sporočili, da podpirajo aktivnosti in napore vlade pri reševanju problema naraščanja slabih terjatev in pri teh prizadevanjih z vlado tudi sodelujejo.
Pri tem je treba po njihovem prepričanju izhajati iz dejstva, da je treba najprej izgube z naslova slabih terjatev odšteti od kapitala, nato pa slabe terjatve, ki imajo potencial odplačila, prenesti na posebno za ta namen specializirano podjetje, ki ga ustanovijo banke, ter banke dokapitalizirati.
Če lastniki bank niso pripravljeni ali sposobni zagotoviti potrebnega kapitala in to ogroža stabilnost finančnega sistema, pa je treba izvesti prenos terjatev zunaj bilanc bank na posebno specializirano podjetje, ob hkratni zahtevi lastnikom za korenit poseg v lastniški in poslovni model banke, kar bi v nadaljevanju lahko zagotavljalo uspešno poslovanje brez državne pomoči.
Ob tem pa v Banki Slovenije ugotavljajo, da je treba sanirati prezadolženo gospodarstvo. "Le tako bodo lahko sedaj slabe terjatve postale dobre čez čas," pravijo.
Sanacija bančnih terjatev v končni fazi državo ne bi smela stati ničesar, zaključujejo.
Koalicija se je sicer v okviru usklajevanja znotraj posebne parlamentarne delovne skupine odločila za prenos slabih terjatev na posebno agencijo ali sklad zunaj bank, vendar pa podrobnosti rešitve in javnofinančni učinki še niso znani.
NLB: Navedbe o višini slabih posojil pri posameznih komitentih ne držijo
Navedbe o višini slabih posojil pri posameznih komitentih NLB, ki so jih na podlagi poročila Banke Slovenije v sredo objavili mediji, ne držijo, pravijo v NLB. Predvsem pri gradbenih podjetjih namreč velik del izpostavljenosti predstavljajo garancije, zavarovanja pa so praviloma dana le za kreditni del, dodajajo.
Glede na podatke, ki jih je v sredo ob sklicevanju na poročilo Banke Slovenije objavila televizija POP TV, imajo v Novi Ljubljanski banki (NLB) največ slabih posojil SCT, Zvon 1 Holding, Primorje, T2 in Vegrad AM, skupno pa obseg slabih posojil znaša 2,09 milijarde evrov.
Po poročanju televizije banki največ dolguje SCT, in sicer 187 milijonov evrov, zavarovanje znaša 39 milijonov evrov, Zvon 1 Holding dolguje 115 milijonov evrov, vsota vseh zavarovanj je 35 milijonov evrov, Primorje dolguje 100 milijonov evrov, zavarovanje znaša 52 milijoni evrov.
"Navedbe o višini 'slabih posojil' pri posameznih komitentih NLB ne držijo," so se danes odzvali v banki in dodali, da so tipičen primer podjetja v gradbenem sektorju.
Ta imajo po navedbah banke v primerjavi z odobrenimi krediti velik obseg različnih (še nekoriščenih) garancij za dobro izvedbo in odpravo napak. Te skupaj s krediti predstavljajo celotno izpostavljenost banke do podjetja, zavarovanja pa so praviloma dana le za kreditni del izpostavljenosti, pravijo.
"Primerjanje celotnega obsega izpostavljenosti z obsegom zavarovanj za dane kredite in sklepanje, da so 'krediti' zelo slabo zavarovani, torej ne vzdrži," je zapisala banka.
V NLB je vrednost zavarovanj pri slabih kreditih praviloma ocenjena po likvidacijski vrednosti, kjer pri nepremičninah uporablja diskonte do 70 odstotkov na ocenjeno tržno vrednost. "Zaradi tako konservativnega pristopa pri vrednotenju zastavljenega premoženja lahko pride do (pre)hitre ocene, da so krediti slabo zavarovani," pravijo v banki.
Dodajajo, da se spremembe vrednosti zavarovanj izvajajo redno v času trajanja posojil, kar v aktualnih okoliščinah pogosto pomeni, da je bila vrednost zavarovanj v trenutku odobritve kredita praviloma bistveno višja.
NLB še poudarja, da pri odobritvi kredita banke primarno preverjajo, ali je podjetje sposobno vrniti posojilo s prihodki iz svoje osnovne dejavnosti. "Če je temu tako, zavarovanje niti ni potrebno in v nekaterih primerih služi le kot sekundarni vir poplačila v primeru težav pri poravnavanju obveznosti," pravijo.
Banka glede izpostavljenosti navaja podatke za konec leta 2011, ki so objavljeni tudi v letnem poročilu. NLB je imela takrat okoli 18 odstotkov oz. okrog 1,9 milijarde evrov slabih posojil. Na to je oblikovala okoli 1,2 milijarde evrov rezervacij.
NLB pravi, da so v segment slabih posojil po interni metodologiji razvrščena vsa posojila, kjer komitenti zamujajo s plačili več kot 90 dni, in posojila do komitentov, ki so klasificirani kot D in E boniteta. Nekatera od slednjih komitenti odplačujejo, pravi banka in dodaja, da je to, v kolikšni meri bodo ta posojila vrnjena, odvisno od splošnih ekonomskih pogojev, postopkov prestrukturiranja podjetij in nazadnje tudi izterjave.
Za garancije je pričakovati, da bodo unovčene le, če dela ne bodo izvršena oziroma če se pokažejo napake za izvedena dela v garancijskem roku, so zapisali.
Banka še dodaja, da posameznih podatkov, dejstev in okoliščin o svojih komitentih ne more razkrivati, ker je to v nasprotju z veljavnimi predpisi in dobro bančno prakso.