Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2012 Stran: 9
Ljubljana - Pri lovljenju zadnjih rokov za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) je država prekršila celo skupščinski sklep, saj dokapitalizacije banke ni izpeljala v zahtevanem dvodnevnem roku. 61 milijonov evrov za nakup dokapitalizacijskih delnic in 320 milijonov evrov za nakup hibridnih oziroma tako imenovanih Co Co obveznic bi morala država NLB nakazati že dva dni po junijski skupščini, vendar je NLB državnih 381 milijonov evrov na svoj račun dobila šele s tridnevno zamudo.
Zaradi zapoznelega vplačila se odpira vprašanje, ali je bila dokapitalizacija naše največje banke sploh zakonita oziroma uspešna. Država je namreč z zapoznelim vplačilom delnic prekršila pogoje za uspešnost dokapitalizacije, ki si jih je sicer postavila kar sama. Po skupščinskem sklepu bi morale biti namreč vse dokapitalizacijske delnice vpisane in vplačane v roku dveh dni od sprejema sklepa o dokapitalizaciji na skupščini, kar pa se ni zgodilo. Zaradi kršitve skupščinskega sklepa bi lahko sedaj kateri koli od nedržavnih lastnikov (proti dokapitalizaciji so glasovali delničarji z nekaj več kot 30.000 delnicami) zahteval neveljavnost sklepa o dokapitalizaciji, NLB pa bi morala po ocenah pravnih strokovnjakov državi zaradi prepoznega vplačila delnic zaračunati tudi kazenske zamudne obresti.
Očitkov, da je bila dokapitalizacija izvedena v nasprotju s skupščinskimi sklepi in bi bila lahko kot taka izpodbojna, na NLB niso komentirali. »Banka je vplačila novih delnic prejela še pravočasno, da je zadostila zahtevam Banke Slovenije in evropskega bančnega regulatorja EBA, kar je bil tudi končni cilj sklepa skupščine banke o povečanju osnovnega kapitala,« so bili kratki v banki.
Registrsko sodišče je dokapitalizacijo NLB v četrtek že vpisalo v sodni register, pravniki pa pojasnjujejo, da pri tem dejansko ni imelo izbire. Čeprav je država pri dokapitalizaciji kršila skupščinski sklep, registrsko sodišče ni imelo pravne podlage za zavrnitev vpisa dokapitalizacije, saj zakon o gospodarskih družbah takih primerov sploh ne predvideva, prav tako pa na tem področju v Sloveniji še nimamo sodne prakse.