Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Vzajemna Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 10. 02. 2011 Stran: 20 Foto: Luka Cjuha
Odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v petek obtožnico zoper Igorja Bavčarja, Boška Šrota in še sedem soobtoženih vrnilo okrožnemu državnemu tožilstvu v dopolnitev, je včeraj sprožila besedni "ping-pong" na relaciji med dvema institucijama domačega pravosodja. Na tožilstvu pa so zaradi "populističnega poročanja" včeraj napadli tudi časnik Dnevnik zaradi prispevka, v katerem smo "padec" obtožnice označili za tožilski fiasko.
Okrožni državni tožilec Jože Kozina (desno) je večji del novinarske konference posvetil obračunavanju s »tendencioznim poročanjem« Dnevnika, nekaj besed pa je prihranil tudi za sodišče (v sredini generalna državna tožilka Barbara Brezigar, levo vodja posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar).Že v ponedeljek zvečer je tako okrožni državni tožilec Jože Kozina, ki vodi postopek v zadevi Bavčar-Šrot, na Kanalu A zaradi omenjenega sklepa ostro kritiziral delo sodišča. "Nesprejemljivo je, da je sodišče v zadevi, ki je bila nujna, odločalo več kot pol leta," je dejal Kozina in ocenil, da "je sodišče iz tožilstvu nerazumljivih razlogov zadevo vrnilo v preiskavo". "Tožilstvo je pričakovalo meritorno odločitev v kateri koli smeri. (...) Nič od tega se ni zgodilo in izgubili smo pol leta," je pojasnil Kozina. Ocenil je, da na sodišču obstaja "kriza odločanja", in dodal, da je država v krizi, ker "ni jasnih odločitev, kaj je kaznivo in kaj ni". "Sodišče ni sposobno izmed tisočih pridobiti deset sodnikov, da bi sodilo, kot je treba," je še poudaril Kozina.
Sodišče: O obtožnici smo odločili v dveh tednih
Na njegove očitke so včeraj dopoldne odgovorili s sodišča. Pojasnili so, da so obtožnico od tožilstva prejeli 19. julija, po tem, ko so jo zaradi ureditve spisa tja vrnili, pa so jo ponovno prejeli tri dni pozneje. "Zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve je bil relativno dolg ugovorni postopek, saj je morala biti obtožnica vročena devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. Nekateri od njih pošte niso takoj dvignili," so sporočili s sodišča in navedli podatek, da je bil zadnji ugovor vložen šele 7. januarja letos. Po tem, ko je na vse ugovore odgovorilo tožilstvo, je 17. januarja spis prejel izvenobravnavni senat.
"Iz tega torej sledi, da je ta izjemno zapletene in obsežne ugovore rešil v manj kot mesecu dni," so poudarili na sodišču in potrdili, da je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v ponedeljek vložila zahtevo za preiskavo.
Neposredna obtožnica tudi zaradi izkušnje s sodiščem?
Čeprav je Kozina na včerajšnji novinarski konferenci očitke sodišču nekoliko omilil, je prvič javno potrdil, da se je za vložitev neposredne obtožnice, torej brez predhodne preiskave, odločil tudi zaradi dosedanjih izkušenj s sodiščem. "Ocenil sem, da je za vložitev neposredne obtožnice na voljo dovolj konkretnih dokazov. Lahko bi ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo. S tem bi dopustil, da bi zadeva trajala več let. Ker sodišče še ni odločilo o zahtevi za preiskavo glede prodaje Mercatorja (tožilstvo je zahtevo vložilo avgusta 2009, op.p.), sem imel razlog, da se oportunemu ravnanju izognem," je dejal Kozina. Okrožno sodišče se na njegove navedbe do zaključka redakcije ni odzvalo.
Večji del očitkov pa je Kozina usmeril na časnik Dnevnik. Naše včerajšnje poročanje o "napakah in pomanjkljivostih, ki so onemogočale preizkus utemeljenosti obtožnice", ter "preslabi obrazložitvi posameznih kaznivih dejanj" je Kozina označil za "tendenciozno". "Zadeva se želi že na začetku prikazati kot izmišljena. V tej državi se briše meja med organiziranim kriminalom in tistim, kar je dovoljeno, ker nimamo nobene sodne prakse, kaj je dovoljeno in kaj ni," je povedal Kozina.
Sodni senat: Za preizkus utemeljenosti nujna boljša razjasnitev stanja stvari
Čeprav je sodišče v sklepu o vrnitvi obtožnice v preiskavo res ugotovilo obstoj utemeljenega suma očitanih kaznivih dejanj, je argumentacijo tožilca na določenih mestih označilo za "nekoliko neumestno" in "izven konteksta obravnavane zadeve". O tem smo v Dnevniku pisali že včeraj, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je naše navedbe včeraj zanikala. Toda sodišče je v obrazložitvi sklepa opozorilo, da "je stopnja utemeljenega suma odvisna od faze kazenskega postopka". "Povedano drugače, stopnja utemeljenega suma, ki mora biti podana takrat, ko se zoper obdolženca uvede preiskava, ne more biti enaka kot takrat, ko je že vložena obtožnica, torej procesni akt, v katerem pridejo do izraza že vsi pravno relevantni dokazi, izvedeni med preiskavo," je zapisalo sodišče.
Iz sklepa sodnega senata, ki ga tožilstvo sicer včeraj ni predstavilo, je razbrati, da je za preizkus utemeljenosti obtožnice "potrebna boljša razjasnitev stanja stvari". V tem primeru senat obtožnice vrne v dopolnitev oziroma tožilstvu naloži zahtevo za preiskavo, je poudarilo sodišče. "Kadar torej okoliščine niso v tolikšni meri razjasnjene, da bi lahko (zgolj) na podlagi zbranega dokaznega gradiva in navedb v ugovoru o njem tudi odločili," so pojasnili v sklepu.
Bi neposredna obtožnica postopek podaljšala?
Sodišče je v sklepu zavrnilo tudi samo utemeljitev tožilstva za vložitev neposredne obtožnice, to je, da "bi bila predhodna vložitev zahteve za preiskavo zgolj nepotrebno izgubljanje časa in popolnoma neplodno odlašanje s sprejetjem ustrezne odločitve". Sodišče namreč meni ravno nasprotno. "Namen neposredne obtožnice je sicer res skrajšati in racionalizirati potek kazenskega postopka, a se lahko z njo celoten postopek močno podaljša in podraži, še posebno takrat, ko gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zelo obsežna, zahtevna in zapletena. To pa z vseh naštetih vidikov nedvomno velja za to kazensko zadevo," je ocenilo sodišče.
Poudarilo je še, da tožilstvo predlaga tudi zaslišanje 26 prič, ki še niso bile zaslišane v kazenskem postopku, ampak so bili z njimi opravljeni le informativni razgovori. Po oceni sodišča bi namreč lahko te priče bistveno vplivale na "ugotavljanje dejanskega stanja, iz katerega tožilstvo izpeljuje obstoj očitanih kaznivih dejanj" in pojasnitev "morebiti tudi ključnih okoliščin."
Vprašanje za Kozino: zakaj Igorju Bavčarju ne očita zlorabe položaja?
Čeprav je Jože Kozina na včerajšnji novinarski konferenci javno govoril o zadevi Bavčar-Šrot, včeraj ni želel odgovoriti na Dnevnikova vprašanja, povezana z nekaterimi odločitvami tožilstva. Iz obtožnice je namreč razvidno, da so na poti med kriminalisti in tožilci iz ovadbe zoper Igorja Bavčarja izginili sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, obtožnica pa se nanaša "le" na njegovo domnevno pranje denarja. To posledično pomeni, da je tožilstvo Bavčarja opralo krivde za dejanja, ki naj bi jih storil pri neuspelem lastninjenju Istrabenza, kar je mogoče ugotoviti tudi iz sklepa sodišča. V njem namreč navaja oceno tožilstva, da se "Bavčarjev" sklop kaznivih dejanj "izčrpa že zgolj v eni 'predprevzemni' transakciji, ker zatem nameravani prevzem s strani Bavčarja nikoli ni bil realiziran iz razlogov, ki niti niso predmet tega postopka".