Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2010 Stran: 9
Novi predsednik uprave namesto tragično umrlega Aleša Zajdela
Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik Matej Narat mora dobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije
Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je za novega predsednika uprave banke, ki bo nasledil tragično umrlega Aleša Žajdelo, soglasno imenoval Mateja Narata, do zdaj pomočnika uprave NLB. Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, so sporočili iz banke.
Narat bo nastopil svoj položaj po tem, ko bo pridobil ustrezno dovoljenje Banke Slovenije, so nam povedali v Abanki, tretji največji banki v državi. Če bo dobil dovoljenje, ga kot največji strateški izziv čaka že nekaj časa načrtovana združitev z Gorenjsko banko, s katero bi nastala druga največja slovenska banka s 13- do 14-odstotnim tržnim deležem in bilančno vsoto približno sedem milijard evrov. Abanka Vipa je lani poslovala pozitivno in ustvarila 10,3 milijone evrov bilančnega dobička, na četrtkovi skupščini banke pa bodo delničarji odločali o izplačilu dividend v znesku 4,5 milijona evrov.
Matej Narat je bil do zdaj že na več položajih v bančništvu, med drugim je bil izvršni direktor v banki SKB, od julija 2002 do novembra 2009 pa je bil član uprave Nove Ljubljanske banke. V prvem mandatu v upravi NLB, do sredine leta 2007, ko je bila kreditna rast v Sloveniji in NLB največja, je bil pristojen za poslovanje s podjetji in je nekaj časa vodil tudi kreditni odbor banke. Od julija 2007 do novembra 2009 je bil kot član uprave NLB pristojen za zakladništvo, investicijsko bančništvo, podjetniške finance, poslovanje z mednarodnimi institucijami in dokumentarno poslovanje. Novi predsednik uprave NLB Božo Jašovič ga lani jeseni kljub močnim pritiskom nekaterih lobijev ni povabil v novo upravo, tako da je bil od lanskega decembra pomočnik predsednika uprave NLB.
Narat je bil s tedanjim predsednikom uprave NLB Marjanom Kramarjem soodgovoren za podeljevanje posojil velikim podjetjem; nekatera od njih so se pozneje izkazala za problematična oziroma »tajkunska« in zdaj vplivajo na bilanco NLB. Ustavno sodišče je marca letos zavrglo pobudo Kramarja in Narata (skupaj sta prejela približno 1,3 milijona evrov bruto nagrade za večletno vodenje NLB) za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize.