Bančni razlaščenci ogorčeni nad novim zakonom

Ministrstvo za finance je pripravilo nove zakonske rešitve, po katerih bi morebitne odškodnine

plačala država.

Ministrstvo za finance je pripravilo nov predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov

podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, a prizadeti vlagatelji so z

njim vse prej kot zadovoljni. Menijo, da tokratni predlog ni nič boljši od tistega, ki ga je ustavno

sodišče razveljavilo, in da razlaščenim vlagateljem ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva.

Dokumenti potrjujejo sume zlorabe položaja pri sanaciji bank

Prejšnji teden se je končala javna razprava predloga zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je ministrstvo pripravilo po tem, ko je ustavno sodišče marca letos razveljavilo prejšnji zakon. Menilo je, da določila zakona niso skladna z načelom finančne neodvisnosti centralne banke in da kršijo prepoved denarnega financiranja.

Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev. Predlog novega zakona tako zdaj predvideva, da bo plačnik morebitnih odškodnin zaradi razlastitev država, ki pa bo od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev sredstev, če bi se izkazalo, da je ta ali njen predstavnik kršil dolžnost skrbnega ravnanja.

Možnost poravnalne sheme

Predlog prav tako predvideva možnost oblikovanja izbora izvedencev, v katerem bodo tako predstavniki vlade in Banke Slovenije kot predstavniki razlaščenih vlagateljev. Če bi ta odbor v predhodnem mnenju ugotovil, da bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz podrejenih obveznic ali delnic bank, če izredni ukrep Banke Slovenije ne bi bil izrečen, država lahko vzpostavi poravnalno shemo. V tej shemi pa so razlaščenci lahko upravičeni do največ 60 odstotkov vrednosti škode.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so na predlog zakona prejeli pripombe Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Združenja bank Slovenije, ki se nanašajo na izboljšavo procesnih določb. »Ministrstvo bo pripombe proučilo in nadaljevalo postopek priprave predloga zakona s ciljem, da bi ga vlada lahko obravnavala še letos,« dodajajo.

»V Banki Slovenije podpiramo hitri pristop ministrstva k pripravi novega predloga zakona, saj je priprava kakovostne zakonske rešitve nujna za čimprejšnje omogočanje sodnega varstva vsem udeležencem v takratnih procesih. Ta namreč že od leta 2013 bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti,« pravijo v centralni banki. Ugotavljajo, da novi predlog zakona večinoma odgovarja na te zahteve in določila sodišč v zadnjih letih, v nekaterih delih pa bi bile nujne prilagoditve. Znano je tudi, da so v Banki Slovenije k sodelovanju povabili neodvisno skupino pravnih strokovnjakov. Ta je marca letos predstavila svoj predlog zakonskih rešitev, ki je na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih.

Onemogočanje poplačila

»Osnutek zakona je poizkus onemogočanja pravice razlaščencev do učinkovitega pravnega sredstva. Predmet sodnega varstva so namreč tudi odločitve vlade, ki je predlagateljica zakona. In vlada predlaga osnutek zakona, s katerim naj bi presojali njene odločitve. Jasno je, da želi onemogočiti učinkovito razčiščevanje tudi njenih odločitev iz leta 2013,« pravi odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič. Opozarja, da bi imetnike obveznic morale poplačati poslovne banke in le delničarje država. Kunič meni, da država neupravičeno nase prevzema tuja bremena in se s predlaganim zakonom želi zaščititi pred upravičenimi izplačili ter hkrati doseči, da tudi poslovne banke ne bodo izplačale niti centa, zato je prepričan, da bi bilo treba koncept reševanja tega vprašanja spremeniti: »Iz osnutka zakona je namreč razvidno, da se država plačilu lahko izgone, že če se dokaže, da Banka Slovenije ni kršila njenih zakonskih pooblastil, četudi bi izračun pokazal, da bi bilo treba razlaščence izplačati. Če bi vlada res imela namen, da uredi oziroma najde rešitev, bi odredila revizijo postopkov iz leta 2013 in na podlagi tako pridobljenih rezultatov razlaščencem ponudila ustrezna izplačila,« pojasnjuje Kunič.

Kritičen je tudi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković, saj meni, da predlagani zakon ničesar ne rešuje. »Ne more nekdo, ki je povzročil neustavnost, pisati novega zakona,« opozarja. Po njegovih besedah je predlog novega zakona v vsaj dveh delih neustaven. To pomeni, da utegne spet iti v presojo ustavnemu sodišču. V Društvu MDS kot edino rešitev vidijo poravnavo, pri čemer pričakujejo poplačilo sto odstotkov nominalne vrednosti podrejenih obveznic in delnic po knjigovodski vrednosti leto dni pred izbrisom.