Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017
Guverner Banke Slovenije pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.
Ljubljana – Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.
Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.
Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.
Jazbec je po naših informacijah v zadnjih nekaj tednih pri Evropski centralni banki (ECB) večkrat poskušal doseči usklajen odziv (v sodelovanju z drugimi institucijami Evropske unije, še posebno Evropsko bančno agencijo) na slovensko zakonodajo, ki bo, kot prvo, računskemu sodišču omogočila vpogled v leta 2013 sprejete nadzorniške ukrepe. Kot drugo je opozoril še na zakonodajo, ki bo v sanaciji bančnega sistema razlaščenim imetnikom podrejenih obveznosti bank omogočila, da od Banke Slovenije (BS) zahtevajo odškodnino. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, so njegovo skrb delili tudi guvernerji nekaterih drugih centralnih bank, med drugim ciprske in portugalske.
Odgovorov Banke Slovenije do konca redakcije nismo prejeli.
»Zelo verjetno tudi o vlogi ECB«
Računsko sodišče je, spomnimo, po dolgotrajnih usklajevanjih, v katere se je po dostopnih podatkih na različne načine nenehno vključevala tudi ECB, pred kratkim le dobilo možnost revizije Banke Slovenije. Revidiralo bo lahko le poslovanja centralne banke, ne pa dejanj, ki se nanašajo na denarno politiko ali nadzor. Izjema je presoja pravilnosti in smotrnosti praks nadzora Banke Slovenije, ki so vodile v porabo proračunskih sredstev in ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014, ko je nadzor prevzela ECB.
Jasno je, da je mogoče pričakovati predvsem presojo aktivnosti BS v sanaciji bančnega sistema decembra 2013, pri kateri je država na podlagi odločb BS za dokapitalizacije bank namenila 3,2 milijarde evrov. Predstavniki računskega sodišča bi bili danes najverjetneje že v Banki Slovenije, če ne bi tega zakona med nedavnimi prazniki poslala v ustavno presojo. Da se bodo obrnili na ustavno sodišče, je Jazbec sicer že septembra napovedal prav v dopisu ECB.
Guverner Banke Slovenije je Draghiju, kot je razvidno iz pridobljene dokumentacije, izrazil tudi prepričanje, da se bo računsko sodišče lotilo revizije, ki da se bo prednostno osredotočala na pregled kakovosti sredstev bank (AQR) in stresne teste, takoj po uveljavitvi zakona. »Glede na vključenost ECB v leta 2013 opravljene AQR in stresne teste je zelo verjetno, da bo revizija sodišča vključevala tudi vlogo ECB in njenih predstavnikov, vključno z njihovo vlogo in prispevkom v razpravah s svetovalci pri AQR in stresnih testih,« je med drugim zapisal Jazbec.
Kakšno vlogo so pri tem dejansko imeli predstavniki ECB, vse doslej nikoli ni bilo povsem razjasnjeno, nedvomno pa bo ta zanimala tudi računsko sodišče, če mu bo ustavno sodišče le dovolilo pregled. Še večjo pozornost je mogoče pričakovati pri svetovalcih oziroma izvajalcih AQR in stresnih testov, za katere še vedno ni popolnoma jasno, kdo jih je dejansko izbral, po kakšnem postopku in na kakšni podlagi.
Tudi o zakonu za varstvo razlaščenih obvezničarjev
Jazbec je nekaj dni pozneje pisal Draghiju, tokrat zaradi predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Oškodovanci bodo odškodnine lahko terjali od Banke Slovenije, kot je zapisal guverner, pa bi bile odškodnine dosojene, če bi sodišče ugotovilo, da postopki pregleda kakovosti sredstev bank in ugotovitve, s katerimi je Banka Slovenije identificirala izgube, niso bili skladni s takrat veljavnim zakonskim okvirom in nadzornimi standardi.
Da bi se ob določitvi odgovornosti Banke Slovenije za škodo izognila kršitvi prepovedi monetarnega financiranja, ki centralnim bankam prepoveduje financiranje delovanja države, je vlada v predlog zakona zapisala, da bo sredstva za izplačilo morebitno ugotovljene odškodnine začasno zagotovila država. A da država ne bi plačala nečesa, česar ni zakrivila, zakon določa, da mora Banka Slovenije državi povrniti sredstva za izplačilo škode, za katero bi bila, če posplošimo, sama odgovorna.
Državni organi bodo morali proti Banki Slovenije sprožiti ustrezne postopke in zahtevati povrnitev škode, dokazno breme o ustreznosti in pravilnosti delovanja pa bo na Banki Slovenije. V vladi oziroma finančnem ministrstvu menijo, da so s tem odgovorili na pomisleke ECB o prepovedi monetarnega financiranja, a vprašanje je, ali je res tako. Glede na dosedanje izkušnje bi centralna banka tudi ta zakon lahko poslala v presojo ustavnemu sodišču.
Po odškodnino z revizijo računskega sodišča?
Naši sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, pojasnjujejo, da bi bile lahko podlaga za postopke, v katerih bi država od BS terjala povračilo kakšnih dosojenih odškodnin razlaščenim obvezničarjem, nedvomno tudi morebitne obremenilne ugotovitve računskega sodišča. To bi lahko pod drobnogled vzelo tudi metodologijo, uporabljeno pri AQR in stresnih testih, kot je bilo mogoče razbrati že iz revizije NLB, pa jih bo verjetno zanimala tudi vloga Banke Slovenije pri sestavljanju seznama terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta, ko gre za sanacijo bančnega sistema iz leta 2013, večinoma dokaj usklajeni. Po dostopnih podatkih je ministrstvo za finance tudi pri pripravi zakonodaje vseskozi dojemljivo za pripombe in predloge tako centralne banke kot ECB, a ob morebitnih obremenilnih ugotovitvah računskega sodišča bi politika nedvomno še glasneje zahtevala odgovornost.