Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah , ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Tor, 06. feb.. 2018 Stran: 9
Upravljanje po rusko Sporno vmešavanje enega od lastnikov - Holding je zahteval pojasnila - Kaj bo s Perutnino?
Ljubljana - Nad dogajanjem v Slovenski industriji jekla - Sij, kjer se že nekaj časa ukvarjajo z neposrednim vpletanjem ruskega lastnika in odhajanjem ključnih kadrov, je zaskrbljenih vse več deležnikov. Državni SDH je zato od vodstva in nadzornikov družbe že zahteval pojasnila, obrvi pa dvigujejo tudi banke upnice, ki menda zahtevajo celo odprodajo Perutnine Ptuj.
V Siju, ki je v večinski lasti ruske družine Zubitski in četrtinski državni, je v zadnjem letu po smrti očeta iz te družne prišlo do velikih sprememb v načinu upravljanja družbe. Kot smo v Delu že poročali, naj bi se sin Evgenij Zubitski začel pospešeno vmešavati v tekoče posle družbe in prevzemati njene vajeti, čeprav ni ne član uprave ne član nadzornega sveta. Sij sicer formalno vodita njegov brat Andrej Zubitski in Dimitrij Bočkarev. Prav zaradi teh sprememb je lani jeklarsko družbo zapustila prejšnja uprava, pa tudi okoli 25 ključnih menedžerjev in razvojnih kadrov.
SDH zahteva pojasnila
Zaradi tega so po naših informacijah zaskrbljeni tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer si že dalj časa neuspešno prizadevajo za sklenitev delničarskega sporazuma z Rusi, ki Sij obvladujejo prek družbe Dilon. Holding je zato na upravo in nadzorni svet Sija naslovil dopis in zahteval pojasnila. Kot je mogoče izvedeti, v SDH ugotavljajo, da korporativno upravljanje, ki da je dnevno podrejeno klicem iz Rusije, ni skladno z zakonom o gospodarskih družbah in predstavlja slabo prakso. Državni holding je zaradi vpliva Evgenija Zubitskega menda zahteval celo sklenitev pogodbe o obvladovanju družbe.
Prodaja z zastavo delnic
Holding skrbi tudi odhod kadrov, nezadovoljni pa so tudi s poskusom nepregledne prodaje Perutnine Ptuj, kjer je Sij skoraj 91-odstotni lastnik. Po neuradnih informacijah je Sij nameraval Perutnino prodati svojemu ruskemu lastniku, pri čemer pa naj bi hoteli za to zastaviti delnice ptujske družbe, kar pa je po zakonu o prevzemih prepovedano.
Na SDH odgovarjajo, da budno spremljajo trenutno dogajanje v Siju in da bodo v okviru svojih pristojnosti izvedli ustrezne postopke in sprejeli potrebne odločitve za zaščito interesov Republike Slovenije. Neuradno je mogoče izvedeti, da če od Sija na bodo dobili pojasnil in informacij ter čet družba ne bo uredila teh razmerij, v holdingu ne izključujejo zahtev po sklicu izredne skupščine, kjer bodo zahtevali posebno revizijo poslovanja. Država ima sicer v šestčlanskem nadzornem svetu dva predstavnika, Janka Jenka in Mitjo Križaja.
Banke na trnih
Dogajanje v Siju menda budno spremljajo tudi banke upnice. Družba je namreč marca lani s konzorcijem sedmih bank pod vodstvom banke Unicredit podpisala sindicirano posojilo v višini 240 milijonov evrov. Neuradno je mogoče izvedeti, da jih skrbi naraščajoče zadolževanje družbe, saj se je neto finančni dolg tudi zaradi nakupa Perutnine občutno povečal: Konec leta 2014 je znašal 217 milijonov evrov, ob polletju lani pa 386 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in EBITDA pa se je v tem času z 2,8 povečalo na 3,9. V objavljenih devetmesečnih rezultatih teh podatkov ni, za leto 2017 pa še niso znani. Tako naj bi banke menda za letos celo zahtevale odprodajo ptujske družbe in razdolžitev. V Siju včeraj odgovorov o tem nismo dobili.
Propadla izčlenitev
Banke niso edine, ki jih skrbi Sijevo lastništvo v Berutnini. Kupci Sijevih obveznic so že leta 2016 zahtevali, da mora družba to naložbo izčleniti. Predvideno je bilo, da se bodo delnice prenesle na novo družbo SIPCO, kjer bo lastniška sestava enaka kot v Siju, torej, da bi država imela četrtinski delež. To bi državi zelo ustrezalo, saj je ptujska družba opredeljena kot pomembna naložba.
A oddelitev je bila v zadnjem hipu preklicana. Menda zato, ker je SDH zahteval sklenitev delniškega sporazuma, o čemer pa se z ruskim lastnikom niso mogli dogovoriti, brez državnih glasov pa tega tudi ni bilo mogoče izpeljati.
Sij je sicer decembra lani že četrtič izdal komercialne zapise, in sicer za 27 milijonov evrov po obrestni meri 1,1 odstotka.
RAST SVETOVNE PROIZVODNJE JEKLA
Svetovna proizvodnja jekla je lani dosegla 1,7 milijarde ton in se je glede na leto prej povečala za 5,5 odstotka, kažejo podatki Svetovnega združenja jeklarjev. Slabo polovico tega so tudi lani naredili na Kitajskem, kjer seje proizvodnja povzpela za 5,7 odstotka oziroma na 831 milijonov ton. Drugo in tretje mesto zasedata Japonska in Indija, ki se s 96 milijoni ton močno približuje deželi vzhajajočega sonca. Proizvodnja v Evropski uniji seje povečala za 4,1 odstotka, slovenski jeklarji, ki so sicer nišni igralci, pa so lani odlili za 650.000 ton oziroma 5,7 odstotka več kot leto pred tem.