Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 07. 2015 Stran: 4
Manjši del lastništva bo prevzela PBS - Lani visoka izguba, letos dobiček
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Poštna banka Slovenije bosta kmalu novi lastnici šentjurske Meje. V kapital bosta pretvorili večji del terjatev, ki jih imata do podjetja. S tem se bodo v Meji končale večletne finančne težave, v katere jo je pahnila odvisnost od finančnega imperija Darka Zupanea. Šentjursko podjetje je namreč v preteklih letih, ko je delalo pod taktirko danes že propadle celjske družbe PSZ, moralo za svojo obvladujočo družbo najemati posojila in zanjo izdajati tudi poroštva. Vseh poroštev je bilo za skoraj 11 milijonov evrov. Zaradi visoke zadolženosti in plačilne nesposobnosti je bila Meja od oktobra lani v prisilni poravnavi, vendar je sodišče aprila letos na predlog DUTB postopek prekinilo. V slabi banki namreč želijo finančno sanacijo Meje končati čim prej in tudi s čim manj stroški.
Zato bo skupščina lastnikov na seji, ki bo v začetku avgusta, odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala na nič, torej o razlastitvi zdajšnjih delničarjev, in o hkratnem povečanju kapitala z novimi denarnimi in stvarnimi vložki. Meja, ki je ena največjih proizvajalk jajc in jabolk v Sloveniji, je uradno še vedno v lasti PSZ in Avta Celje, obe podjetji pa sta že nekaj časa v stečaju. Lastniki približno treh odstotkov podjetja so mali delničarji.
Večina terjatev v rezerve
Če bodo delničarji na seji skupščine sprejeli predlagani sklep, bo Družba za upravljanje terjatev bank po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala skupaj s Poštno banko Slovenije kupila za 25 tisoč evrov novoizdanih delnic, pri čemer bo večino delnic kupila sama. V naslednjem koraku bosta novi lastnici osnovni kapital dodatno povečali še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Slaba banka bo konvertirala za najmanj 6 milijonov evrov svojih terjatev, Poštna banka pa približno pol milijona evrov. Vendar bo za osnovni kapital Meje namenjenih največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bo šel v dodatne rezerve. Z njimi in z že obstoječimi kapitalskimi rezervami, z zmanjšanjem osnovnega kapitala in z letošnjim dobičkom bo podjetje pokrilo več kot 9 milijonov evrov izgube, ki se je nabrala v preteklih letih.
Letos dobiček
Finančno in lastniško prestrukturiranje bosta po prepričanju vodstva podjetja in slabe banke Meji spet zagotovila stabilno poslovanje. Rešila se bo velikih bremen in hipotek, ki jih ima na skoraj vseh svojih nepremičninah, od hladilnice in skladišča na Ponikvi do zemljišč in zgradb v Lenartu. Direktor Roman Gregorn poudarja, da je DUTB že takrat, ko je sodišču predlagala uvedbo prisilne poravnave, napovedala, da je njen namen podjetje rešiti in ohraniti vsa delovna mesta. »Vse kaže, da tako tudi bo,« pravi Gregorn. Bojazni, da bi se ponovila zgodba celjskega Aera, kjer je slaba banka prav tako velik del svojih terjatev pretvorila v lastniški delež, nato pa podjetje poslala v stečaju, torej ni.
Meja je lani imela 8 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot leta 2013, čista izguba je zaradi slabitve finančnih naložb znašala 7,7 milijona evrov. Roman Gregom pravi, da bi podjetje brez odpisov finančnih naložb poslovalo pozitivno. Letos, ko je njena bilanca že očiščena, ima Meja dobiček. »Oba naša osnovna programa, to sta pridelava sadja in reja kokoši nesnic s prodajo jajc, namreč že ves čas prinašata dobiček. Tudi z likvidnostjo nimamo večjih težav. Z veseljem lahko povem, da je poslovanje podjetja stabilno in da v času prisilne poravnave nismo izgubili nobenega pomembnega kupca. Na srečo visoka izguba, ki je nastala kot posledica poroštev, na poslovanje ni imela neposrednega vpliva,« je zadovoljen Gregorn.
Nakup Meje mika mnoge
Lastniški vstop DUTB in Poštne banke Slovenije v šentjursko Mejo bo le začasen. Gregom je prepričan, da bo slaba banka postopek za prodajo podjetja začela takoj, ko bodo končana vsa opravila, povezana s konverzijo terjatev. Kdaj bo Meja dobila naslednjega novega lastnika, je zaenkrat težko napovedati. »Vse bo odvisno od tega, kakšna bo ponujena cena,« pravi Gregom in dodaja, da je zanimanje za nakup podjetja kar veliko. Sam si želi, da bi Meja dobila stabilnega strateškega lastnika, ki mu šentjursko podjetje ne bi služilo kot vir za izvajanje lastnih finančnih poslov. Želi si tudi, da pričakovanja novega lastnika, vsaj na začetku, ne bi bila previsoka. »Meja potrebuje nekaj časa, da si opomore, saj je dogajanje v preteklih letih, zlasti finančno izčrpavanje, pustilo kar nekaj posledic,« pravi Gregorn.