Probanka

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 08. 2012 Stran: 8

Roman Glaser je 26-milijonski nakup Merkurjevih delnic utemeljil z željo po odprtju restavracij v Merkurjevih trgovskih centrih

Ljubljana - »Nakup delnic Merkurjaje bil po našem mnenju predvsem v interesu nekaterih večjih delničarjev Perutnine Ptuj, zlasti Holdinga PMP (v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj op. p.), ki je lahko brez nakupa delnic Perutnine Ptuj obvladoval višji odstotek glasovalnih pravic« To so v poročilo o posebni reviziji zapisali revizorji družbe BDO Revizija, ki so s tem nakazali, daje upravo Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja pri medsebojni lastniški povezavi z Merkurjem gnala zlasti želja po obvladovanju ptujske prehrambene skupine.

Posel zaradi restavracij, ki jih nikoli ni bilo

To med drugim razkriva posebna revizija, ki smo jo včeraj po pooblastilu enega od delničarjev pridobili na sedežu družbe. Perutnina Ptuj je namreč ne namerava javno objaviti. Revizorji so med drugim zapisali, da je Glaser 26 milijonov evrov vreden nakup Merkurjevih delnic utemeljil s tem, da je Perutnina nameravala odpreti restavracije v Merkurjevih trgovskih središčih. O teh pojasnilih revizorji dvomijo, saj za izvedbo tega projekta ni bilo potrebe po nakupu petih odstotkov delnic Merkurja. Poleg tega je bila Perutnina Ptuj zgolj formalni lastnik delnic Merkurja. S posebno pogodbo se je namreč Glaser s tedanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordžem dogovoril, da bo vse Merkurjeve glasovalne pravice v ptujski družbi obvladovala kar uprava Perutnine Ptuj. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 05. 2012 Stran: 22

Ljubljana - Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjim odvzemom glasovalnih pravic državnim lastnikom Save tik pred zdajci temeljito spremenil razmerje moči na jutrišnji skupščini kranjske družbe.

Ker so zaradi kršitve zakona o prevzemih država, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Aerodrom Ljubljana ostali brez glasovalnih pravic za njihov skoraj tretjinski delež, bodo imeli pri imenovanju novih članov nadzornega sveta ključno besedo zlasti banke in NFD Holding, ki ga po novem vodi Miran Kraševec. Razpleta skupščine za zdaj sicer še ni mogoče napovedati, le malo možnosti pa je, da bi prvotni predlog, po katerem bi bili v nadzorni svet ponovno imenovani Stanislav Valant, Janko Kastelic, Miran Kalčič in Jože Obersnel, dobil zadostno podporo. Temu namreč na neformalnih pogovorih nasprotuje večina lastnikov, ki si v nadzornem svetu zlasti ne želi Valanta in Kastelica.

Prav zaradi tega poznavalci razmer pričakujejo, da bo imenovanje novih nadzornikov Save kompromisni dogovor med NFD Holdingom, bankami, ki so do Save izpostavljene s skoraj 300 milijoni evrov, ter Merkurjem in Gorenjsko banko, ki sta s Savo lastniško prepletena.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne je na seji minuli teden imenoval tri članice uprave zavarovalnice in ne le dveh, Milojko Kolar in Katjo Jelerčič, kot so sporočili javnosti. Več virov nam je zatrdilo, da je bila v upravo imenovana tudi Karmen Ponikvar, sicer direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), čeprav si nekateri, med drugim očitno tudi predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, prizadevajo, da njeno imenovanje ne bi bilo veljavno. Ko smo jo namreč prosili za pojasnila, je dejala, »da podrobnosti glasovanja niso pomembne.«

Do zapleta pri imenovanju Ponikvarjeve je prišlo zaradi interpretacije rezultata glasovanja nadzornikov, zaradi česar so se že obrnili na pomoč zunanjih pravnih strokovnjakov. Za Ponikvarjevo so glasovali trije člani nadzornega sveta, medtem ko sta bila dva proti, dva pa sta bila vzdržana, nam je zatrdilo več virov. Po glasovanju naj bi bili nadzorniki deležni razlage, da je za imenovanje potrebna večina glasov vseh nadzornikov, torej vsaj štirje glasovi. A zakon o gospodarskih družbah določa, da je za veljavnost sklepa potrebna večina oddanih glasov. Tudi statut Vzajemne določa, da sprejema nadzorni svet zavarovalnice sklepe z večino oddanih glasov. Glede na to, da je Ponikvarjeva prejela tri od petih oddanih glasov, je bila torej imenovana v upravo Vzajemne.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 02. 2012 Stran: 7

"V Merkurju smo sicer v letu 2011 sledili zastavljenemu programu finančnega in poslovnega prestrukturiranja in poslovali pozitivno," pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak.

Naklo - Za Merkurjem je hudo lansko poslovno leto, ko so šele avgusta s potrditvijo prisilne poravnave začeli pisati novo zgodovino družbe. "Načrtovani rezultat iz poslovanja smo kljub nižjim prihodkom od prodaje presegli, saj nam je izpad pri razliki v ceni zaradi nižje prodaje uspelo nadomestiti z uspešnim obvladovanjem stroškov," pravi predsednik uprave Blaž Pesjak.

Ker računovodski izkazi za poslovno leto 2011 še niso bili potrjeni na nadzornem svetu, o konkretnih številkah ne želijo govoriti. Zato pa je iz Poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja iz sredine meseca razvidno, da je Merkur lani ustvaril skoraj 227 milijonov evrov prihodkov, samo v zadnjih treh mesecih 65 milijonov evrov (vsi podatki so nerevidirani). Poslovni izid preteklega leta prikazuje skoraj 32 milijonov dobička, v zadnjih treh mesecih pa deset milijonov evrov minusa (slednje zaradi prvega poplačila upnikom po načrtu prisilne poravnave). Seveda družbo obremenjujejo še številni grehi iz preteklosti, tudi 217 milijonov evrov iz preteklih let V letu 2010 je Merkur ustvaril več kot 220 milijonov evrov izgube, ob koncu leta 2011 pa so imeli za 380 milijonov evrov dolgoročnih in 125 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.

Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 10. 2011 Stran: 4

Svet delavcev šentjurskega Alposa opozarja na dogajanja in obljube

Čeprav uradne potrditve praktično ni mogoče dobiti, je uprava Alposa najverjetneje v petek na celjsko okrožno sodišče podala predlog za umik prisilne poravnave in uvedbo stečajnega postopka.

Vseh šest lastnikov Alposa (Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka in jeseniški Acroni) je, kot smo poročali, na torkovi skupščini soglasno in praktično brez razprave zavrnilo predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava z Ljubomirjem Osovnikarjem na čelu je predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal malo več kot 28 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 10. 2011 Stran: 10

Šentjur - Kot je bilo pričakovati po torkovi skupščini delničarjev Alposa, ki niso podprli novega kroga dokapitalizacije (osnovni kapital bi se z enega povečal na 28 milijonov evrov), se poslovanje šentjurskega proizvajalca kovinske opreme nezadržno končuje. Uprava Alposa je (po naših podatkih) na celjsko okrožno sodišče včeraj vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka. O njem bo sodišče najbrž odločalo že na začetku prihodnjega tedna in najbrž ni razlogov, da predlogu ne bi ugodilo in imenovalo stečajnega upravitelja. Kot so zagotovile banke upnice solastnice (NKBM, NLB, Probanka, Abanka Vipa, Factor banka) in Acroni (SIJ), bodo na hčerinsko Alpos Alu prenesli večji del zdravega jedra skupine in približno 30 odstotkov od 400 zaposlenih v Sloveniji (skupina zaposluje 700 ljudi). S sporočilom za javnost se je včeraj oglasil svet delavcev Alposa, ki je ogorčen zaradi načina, kako so nekoč zelo uspešno družbo pahnili čez rob, še bolj pa zaradi bank, ki niso upoštevale pogodbe o ravnanju upnikov v prisilni poravnavi in podjetju niso zagotovile 15 milijonov evrov za repromaterial.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Kaže, da Vzajemno zdravstveno zavarovalnico čakajo novi kadrovski pretresi. Napovedi o skorajšnjih spremembah v upravi, katere vodenje je komaj v začetku julijaprevzela Milojka Kolar, so se namreč pojavile takoj po konstitutivni seji avgustaimenovanega nadzornega sveta. Če se bodo te tudi uresničile, bo Vzajemna dobila že četrto upravo v treh letih.

Nova predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, ne izključuje menjav v upravi. Ne pričakuje jih že na prihodnji seji nadzornega sveta, razen če ne bo kateri od nadzornikov odprl tega vprašanja. Po njenih besedah se bodo predvidoma prihodnji teden nadzorniki seznanili s poslovanjem Vzajemne in njenimi razvojnimi usmeritvami. »Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo.

V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.