Intereuropa

Medij: Delo Avtorji: Janez Tomažič Tema: ZGD-1 Datum: Torek, 19.11.2019 Stran: 9

Pošta delničarjem Intereurope ponudila izplačilo 

Pošta Slovenije z namero za prevzem delnic Intereurope Ljubljana - Pošta Slovenije, ki je od prejšnjega tedna 72,13-odstotna lastnica Intereurope, je danes objavila namero za nakup še preostalega deleža koprske logistične družbe.

Prevzemno ponudbo bo Pošta objavila najpozneje v 30 dneh. Bankam je Pošta za vsako delnico plačala 1,45 evra, toliko bo po neuradnih podatkih ponudila preostalim delničarjem.

Pošta Slovenije je s konzorcijem prodajalcev, ki so ga sestavljale SID banka, NLB, Nova KBM,Gorenjska  banka, SKB banka  in Banka Intesa Sanpaolo, maja letos sklenila pogodbo o prodaji in nakupu delnic Intereurope.

Transakcija se je končala minulo sredo, Pošta pa je pridobila 9.168.425 navadnih delnic in 10.657.965 prednostnih delnic po enotni ceni 1,45 evra na delnico, za kar je odštela 28,75 milijona evrov.

Prevzem in najbrž iztisnitev delničarjev

 Intereuropa je sicer izdajateljica 27.488.803 delnic, od tega je 16.830.838 navadnih delnic in 10.657.965 prednostnih delnic (te niso uvrščene na organizirai trg). Pošta je tako zdaj lastnica vseh Intereuropinih prednostnih delnic, za vseh preostalih 1.489.540 navadnih delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pa je že prejšnji teden napovedala objavo prevzemne ponudbe. Kot izhaja iz namere za prevzem, objavljene v časniku Delo, delnice Intereurope dajejo imetnikom delnic glasovalno pravico; imetniki navadnih delnic nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic, imetniki prednostnih delnic pa imajo prednostno pravico pri udeležbi na dobiček družbe v znesku 0,01 evra na delnico, ki se izplača poleg udeležbe na dobičku, ki pripada imetnikom navadnih delnic. Delničarjem Intereurope, ki so imetniki prednostnih delnic, prednostni znesek ni bil izplačan od leta 2013 dalje, zato imajo imetniki prednostnih delnic skladno z zakonom o gospodarskih družbah od leta 2015 na skupščini delničarjev glasovalno pravico. Pošta Slovenije je o prevzemni nameri že obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev, varuha konkurence, poslovodstvo Intereurope in predstavnike delavcev koprske družbe, najpozneje v 30 dneh in ne prej kot v 10 dneh pa bo objavila ponudbo za prevzem. Pošta bo preostalim delničarjem ponudila enako ceno, to je 1,45 evra.

Delnica na borzi sicer kotira z diskontom, pri 1,42 evra za delnico. Če bo Pošta uspešna in bo pridobila več kot 90 odstotkov vseh delnic, se lahko odloči za iztis preostalih delničarjev in umik iz borze. Prevzem Intereurope je sicer največja naložba Pošte Slovenije doslej. Prevzemu bo, kot je prejšnji teden pojasnil generalni direktor Pošte Boris Novak, sledila načrtovana integracija Intereurope v poslovno skupino Pošte Slovenije, s čimer bodo postali eno od največjih logističnih podjetij v Sloveniji.

Intereurona. ki jo po nedavni razrešitvi dolgoletnega predsednika uprave Ernesta Gortana začasno vodi član uprave Marko Cegnar, pa želi prek novega lastnika kot samostojna pravna oseba okrepiti možnost nadaljnjega razvoja in rasti.

Pošta gre v logistiko in regijo

Z nakupom večinskega deleža Intereurope Pošta vstopa v nove segmente logističnih storitev na trgih, kjer doslej ni bila prisotna, s tem na omenieno državno nodjetje prerašča v mednarodno podjetje. Poštna skupina z integracijo Intereurope že prihodnje leto načrtuje skoraj 450 milijonov evrov prihodkov, prav tako bo z njo spremenila razmerja v strukturi svojih storitev. Pošta je sicer lani dve tretjini prihodkov ustvarila iz naslova pisemskih storitev, ki so v upadu, prihodnje leto pa bo nekaj več kot polovica vseh prihodkov iz naslova logističnih in paketnih storitev.

Skupina Pošta Sloveniie poleg matične družbe s sedežem v Mariboru vključuje še pet odvisnih družb v Sloveniji, medtem ko je Intereuropa uveljavljen ponudnik logističnih storitev v regiji in izvaja kopenski, pomorski, zračni promet, skladiščenje, distribucijo ter carinske storitve.

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.